V vseh poslanskih skupinah so se strinjali, da bo imela novela o izvršbi in zavarovanju, po kateri izvršba na minimalno plačo ne bo več mogoča, pozitivne učinke za socialno ogrožene. 

Kot je pojasnil minister za pravosodje Goran Klemenčič, se novela osredotoča na varovanje eksistenčnega položaja socialno ranljivih dolžnikov v postopku izvršbe.

Sicer novela  izpolnjuje zavezo iz socialnega sporazuma 2015-2016, po kateri minimalni varovani znesek, ki v primeru izvršbe ostane dolžniku, ne sme biti nižji od neto minimalne plače, letos postavljene pri 604,35 evra.

Predlog, ki so ga poslanci obravnavali na redni seji državnega zbora določa, da minimalni varovani znesek, ki v primeru izvršbe ostane dolžniku, ne sme biti nižji od neto minimalne plače.

Tako je predlagano zvišanje varovanega zneska, ki mora ostati po izterjavi sedaj 76 odstotkov bruto minimalne plače namesto 70.

Lotili so se tudi bank

Ključne spremembe pa se nanašajo na omejitev stroškov izvrševalcev sklepa o izvršbi v primeru nerubljivih prejemkov. Denarna socialna pomoč je sicer izvzeta iz rubeža, vendar pa nekatere banke v tem primeru zaračunavajo manipulativne stroške in jih odtegnejo od denarne pomoči. Po besedah Klemenčiča: "Gre nedopustno prakso nekaterih bank, ki so z zaračunavanjem visokih manipulativnih stroškov posegle v preživetveni minimum socialno ogroženih dolžnikov."

dezurni@zurnal24.si