Banka Slovenije je danes predsedniku preiskovalne komisije DZ o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za sanacijo bank Anžetu Logarju predala zahtevana gradiva. Gradivo, ki vključuje podatke različnih stopenj zaupnosti, je Banka Slovenije predala v enem izvodu, ta pa obsega 15.724 strani.

Zahtevno in obsežno gradivo

Dokumentacija obsega vse dokumente, povezane s cenitvami NLB, NKBM in Banke Celje. Vsebuje navodila Evropske centralne banke glede zagotavljanja stabilnosti sistema, ukrepe na področju kreditnega tveganja v saniranih bankah, fotokopije kazenskih ovadb, ki jih je centralna banka vložila zoper vodilne v teh bankah, zoper ljudi iz Banke Slovenije ali druge osebe, povezane z bančnim sistemom, ter zapisnike specializirane skupine Banke Slovenije in gradiva, ki jih je ta posredovala organom pregona.

Pred Logarjem tudi številni zaupni podatki

Gradivo tako vključuje podatke, kiso strogo zaupni oz. zaupni, ter vsebuje bančne skrivnosti, številke računov, zaupne tehnične podatke, varnostne podatke in podatke v zvezi z informacijskim sistemom Banke Slovenije. K varovanju zaupnih podatkov se je Logar zavezal pisno in se seznanil s posledicami morebitnega razkritja oz. kršitve zaupnosti, so sporočili iz centralne banke.

Nova, že druga bančna komisija DZ se je na ustanovni seji sredi julija dogovorila o poteku dela in potrdila nabor pripravljalnih preiskovalnih dejanj. Takrat je Logar (SDS) napovedal, da bodo imeli ničelno toleranco do neodzivnosti organov, predvsem pri sklicevanju na bančno tajnost. Prav to je kot oviro pri delovanju prve bančne komisije v mandatu prejšnje vlade navedel njen prejšnji vodja Marko Pogačnik (SDS).