DZ se je po dobrih šestih urah razprave o sanaciji bank razšel brez glasovanja o predlaganih sklepih. Te so pripravili v SDS, katere poslanci so zahtevali, da se ugotovi poimenska odgovornost za nastalo bančno luknjo, ki so jo povzročili neodplačani krediti. Vsi so se sicer strinjali, da je treba poiskati odgovorne.

Poslanec SDS Andrej Šircelj je v uvodni predstavitvi priporočil opozoril na nedavno trimilijardno dokapitalizacijo, ki so je bile zaradi slabih terjatev deležne NLB, NKBM in Abanka. Ob tem je opozoril, da v stresne teste, ki so pokazali primanjkljaj kapitala v višini 4,8 milijarde evrov, niti niso bile vključene vse banke v Sloveniji.

Za veliko teh neodplačanih kreditov so bili po oceni SDS krive klientelistične oz. družinske povezave, ki so se po osamosvojitvi ohranile v bančnem sistemu tako na strani regulatorjev kot na strani poslovnih bank.

Ta politika se je po Šircljevih besedah največkrat skrivala pod krinko nacionalnega interesa, zbrana predvsem okoli Foruma 21. Mihaelu Prevcu (SLS) je sicer vseeno, odkod prihaja tisti, ki je sodeloval pri dodeljevanju nezavarovanih kreditov. "Za svoja dejanja mora odgovarjati in pika," je poudaril.

V SDS so pripravili vrsto priporočil, s katerimi naj bi DZ vlado pozval k ukrepanju, ki pa jih odbor DZ za finance kot matično delovno telo v četrtek ni izglasoval. DZ je tako danes opravil le splošno razpravo o priporočilih, med katero pa je bilo slišati predvsem medsebojna obtoževanja, kdo je kriv za nastale razmere.

Jerko Čehovin (PS) je razpravo razumel bolj v smislu pranja krivde za nekatere pretekle dogodke in vlogo, ki so jo pri bančni luknji imele posamezne politične stranke. "Približno pol časa so bile na vladi desne, pol časa leve stranke, tako da je krivda v smislu časovne razpredelnice kar porazdeljena," je ocenil.

Javnost ima pravico izvedeti, kdo je odobraval te zavožene kredite, so vztrajali poslanci SDS. Če tega ne bomo uredili, se bodo te zgodbe še ponavljale, je posvaril Zvonko Černač (SDS).

Tudi poslanci koalicije so se strinjali, da je potrebno ugotavljanje odgovornosti. Vendar pa je to delo za ustrezne organe, pri čemer lahko DZ zagotovi le ustrezno zakonodajo. Krivce bodo kaznovala sodišča, in ne DZ, politika ali vlada, je poudaril Brane Golubovič (PS).

Vlada obljublja pregon

Tudi državni sekretar na finančnem ministrstvu Mitja Mavko je zatrdil, da bo vlada preganjala krivce. "Zaveza vlade je, da bo preko ustreznih organov pregona razkrila vse, ki so subjektivno prispevali k nastanku vrzeli v bančnem sektorju in bodo deležni roke pravice," je dejal.

V opoziciji so želeli tudi izvedeti, zakaj se Slovenija ob zadnji zadolžitvi na mednarodnih trgih ni zadolžila iz sredstev evropskega sklada ESM, kar bi bilo po njihovem mnenju veliko ceneje. Mavko je odgovoril, da je vlado pri dokapitalizaciji bank vodila namera, da bo strošek za davkoplačevalce čim nižji. Če k sanaciji ne bo prispevali tudi delničarji in imetniki obstoječih in podrejenih instrumentov bank, bi bil znesek še za 500 milijonov evrov višji.

Finančni minister Uroš Čufer je dopoldne ob začetku seje zagotovil, da vlada pri sanaciji bank ukrepa hitro in verodostojno, kar vliva zaupanje in pričakovanje, da bo delo teklo dobro tudi naprej. To se po njegovih besedah vidi tudi na finančnih trgih, saj so se obrestne mere na slovenske obveznice v tem tednu pomembno znižale.