Malo delo je napaka vlade, je pot v revščino in v prid povečevanju dobičkov delodajalcev, ki bodo z veseljem namesto za nedoločen čas zaposlovali preko napotnic, se je na sprejeti zakon o malem delu odzval predsednik svobodnih sindikatov Dušan Semolič. Napoveduje predlog veta na zakon, v Študentski organizaciji Slovenije pa verjetnost referenduma.
Umik servisov
Boštjan Grobler iz Agencije M servis pravi, da bo zakon najverjetneje prinesel umik servisov iz panoge. Da bi ohranili dejavnost kadrovske agencije za posredovanje drugih del, je sicer mogoče, a je na trgu že prisotna zelo huda tuja konkurenca.
Podpora mlade levice
Jernej Vrtovec, predsednik Mlade Slovenije, podmladka NSi, je zagotovil, da bodo morebitno zbiranje podpisov za referendum podprli. Po njegovem mnenju to sicer ne bo lahka naloga, a bi bili ob vključitvi sindikatov lahko uspešni.
Marko Kastelic, predsednik Mladega foruma SD, ki je idejo zakona v začetku sicer podpiral, prav tako ne nasprotuje referendumu. “Mogoče referendum ni najboljša rešitev, je pa treba prek veta zagotovo dati signal, da s predlogom ni vse v redu, da so nujne nekatere spremembe.”
(Maja Kalan)
Predsednica Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Katja Šoba pa je ponovila, da bodo v organizaciji uporabili vse zakonske možnosti, da ta zakon ne bo zaživel. Najprej bodo počakali na izid veta in se pogovorili znotraj ŠOS. A najverjetneje sledi zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum, je poudarila Šoba.
V malo delo vključene tri skupine
Malo delo bodo lahko poleg študentov opravljali tudi upokojenci in brezposelni. Številni nasprotniki zakona so kritični prav do vključitve vseh treh skupin v isti zakon.
Največ prahu je dvignila 30-odstotna obdavčitev ter omejitve malega dela pri posameznem delodajalcu.
Nasprotniki malega dela opozarjajo na škodo, ki jo take omejitve utegnejo povzročiti zlasti malim podjetnikom. Študentje bodo lahko opravljali največ 720 ur malega dela na leto.
Nazadnje je malo delo razdelilo tudi poslance, tako v koaliciji kot v opoziciji. Večina v opoziciji je kritična do vključitve upokojencev, študentov in brezposelnih v isti zakon, spomnili so tudi na negativne posledice malega dela v tujini. Večina poslancev pa je malo delo pogojevala z zagotovitvijo ustrezne štipendijske politike.
Svetlik: Več socialne varnosti
Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik zagotavlja, da malo delo tistim, ki ga bodo opravljali, prinaša več socialne varnosti.
Ohranja fleksibilnost trga dela, zajezilo bo delo na črno in tudi zlorabe študentskega statusa, še ocenjuje predlagatelj.
Svetlik je večkrat poudaril, da je malo delo namenjeno tistim skupinam, ki že imajo urejen primaren status in iz njega uživajo določene pravice.
Zakon tako tem skupinam ničesar ne jemlje, temveč jim bo le omogočal dodaten zaslužek, je prepričan minister.
Kaj predvideva zakon?
Po sprejetem zakonu bo število ur malega dela v mesecu pri delodajalcu, ki sicer nima zaposlenega nobenega delavca ali ima zaposlenega enega, 180 ur in ne 360 ur, kot je bilo mišljeno sprva.
Pri delodajalcu, ki zaposluje več kot enega do vključno deset delavcev, pa se lahko opravi 360 ur malega dela.
Delodajalec, ki zaposluje več kot deset do vključno 30 delavcev, lahko nudi 720 ur malega dela, če zaposluje več kot 30 do vključno 50 delavcev, 1080 ur malega dela, če zaposluje več kot 50 delavcev do vključno 100 delavcev, pa se lahko opravi 1440 ur malega dela.
Delodajalec, ki zaposluje več kot 100 delavcev, lahko nudi 2880 ur malega dela.