Vlagatelji zahteve za ustavno presojo predlagajo, da bi ustavno sodišče odločilo, ali bi z odložitvijo uveljavitve ali padcem zakonika na referendumu lahko nastale protiustavne posledice.

Po mnenju SD obstajajo močni argumenti za to, da takšnega referenduma ne bi smeli izpeljati. Majda Potrata se strinja, da je pravica do referenduma zagotovljena z ustavo in kot takšna povsem legitimna. Toda v SD menijo, da že sama pobuda za referendum o zakoniku predstavlja nedopusten poseg v človekove pravice, zato na podlagi "strokovno utemeljenih argumentov" pričakujejo, da ustavno sodišče referenduma ne bo dopustilo.

Po mnenju SDS je referendum potreben in prepričani so, da ga sodišče ne bo preprečilo. Sprejem takega zakonika bi namreč po besedah Franceta Cukjatija kršil tisti del ustave, ki državi nalaga, da varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke. Cukjati poudarja, da so v zakoniku številni dobri predlogi. Če bi bilo možno, bi SDS zahteval referendum le o drugem in tretjem členu zakonika, ki predstavljata definicijo družine in zakonske zveze.

V SNS menijo, da zakonik vsebuje vrsto dobrih rešitev in novosti, a da je še vedno nesprejemljiv, "saj kot bistveno spreminja razumevanje družine oziroma zakonske zveze", je povedala poslanka SNS Sara Viler. V SNS menijo, da je referendum ne le ustavna pravica, temveč ga je razumeti predvsem kot eno izmed oblik uresničevanja ustavnega načela ljudske suverenosti.

V Sloveniji so po ocenah vodje poslanskega kluba LDS Boruta Sajovica politiki padli na preizkusu ter zgodbo spoštovanja in varovanja človekovih pravic vpletli v predvolilno zgodbo. V LDS po besedah Sajovica želijo, da ustavno sodišče o referendumu glede zakonika presodi čim prej. Vsako odločitev bodo vzeli na znanje, upajo pa, da "bo v tem primeru pretehtala teža pravic otrok".

V Zaresu so prepričani, da bi referendum in zavrnitev zakonika povzročila protiustavne posledice, ker bi po njihovem diskriminirala nezanemarljiv del državljanov, ki ne živijo v tradicionalni družini. Pomembno je zlasti načelo enakopravnega obravnavanja in spoštovanja pravic vseh otrok brez diskriminacije, zavrnitev zakonika pa bi to enakopravnost izničila, je dejal vodja poslancev Zaresa Franco Juri.

Po mnenju nepovezanih poslancev se je naša družba glede zakonika preveč polarizirala, pojavile pa so se "tudi številne averzije in nestrpnosti, ki jih ni bilo več mogoče miriti", je dejal Vili Rezman. Bistvo zahteve za ustavno presojo je v tem, ocenjuje, da sodišče preveri pravilnost odločitev poslancev v zvezi z enakostjo pred zakonom.

V DeSUS-u se zavedajo, da je ustavno sodišče pri odločanju o dopustnosti referenduma že nekajkrat izhajalo iz načela, da je treba soočiti prizadete ustavne vrednote, v tem primeru po besedah Antona Urha pravice do referenduma nasproti ustavnim vrednotam. Pri tem navaja tudi načelo prepovedi spodbujanja k diskriminaciji. V DeSUS-u si želijo, da bi sodišče ugotovilo, da je treba tem pravicam dati prednost pred pravico do referenduma.

V SLS po besedah njihovega vodje Jakoba Presečnika ocenjujejo, da z zahtevo za ustavno presojo ne gre za strah pred neustavnimi posledicami, temveč bolj za "manever ustvarjanja zmede v javnosti glede spornih določil v zakoniku". Zatrjuje, da je stanje na področju družinske zakonodaje in istospolnih skupnosti v skladu z ustavo, zato zavrnitev zakonika ne more povzročiti neustavnosti, "vsakršna druga obrazložitev pa je čisto zavajanje".

Ustavno sodišče naj bi svojo odločitev sporočilo v 30 dneh. Če bo sklenilo, da je referendum o družinskem zakoniku dopusten, se bo zbiranje podpisov nadaljevalo naslednji dan po objavi odločbe ustavnega sodišča v uradnem listu.