DZ je s 56 glasovi za in 20 proti sprejel novelo zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki poenostavlja zaposlovanje tujcev. V koaliciji so spremembe pozdravili, saj da naslavljajo problem pomanjkanja kadra v javnem sektorju in gospodarstvu. V opoziciji so medtem menili, da se z novelo odpira vrata zlorabam.
Državni sekretar z ministrstva za delo Igor Feketija je uvodoma ponovil, da novela zakona prinaša tri ključne spremembe, ki bodo pospešile zaposlovanje državljanov iz tretjih držav. Novosti so vsebinsko usklajene s spremembami zakona o tujcih, ki jih je DZ prav tako potrdil danes.
Tri ključne spremembe
Kot prvo spremembo je Feketija izpostavil, da bo lahko tujec z uveljavitvijo novele v času veljavnosti enotnega dovoljenja zamenjal delodajalca, delovno mesto ali se zaposlil pri več delodajalcih le na podlagi soglasja Zavoda RS za zaposlovanje in ne več na podlagi izdaje odločbe upravne enote.
Se pa določbe novele glede na drugo ključno spremembo zaradi pomanjkanja kadra pri zagotavljanju javnih storitev za tujce, ki se bodo zaposlovali v javnih zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah, kot so zdravstveni domovi, domovi za starejše in socialnovarstveni zavodi, ne bodo uporabljale.
Tretja ključna sprememba, tako državni sekretar, prosilcem za azil omogoča, da bodo lahko pravico do prostega dostopa na slovenski trg dela uveljavljali že po treh mesecih statusa in ne več po devetih.
Rešitve naslavljajo potrebe slovenskega trga dela
Soniboj Knežak (SD) je v predstavitvi stališč poslanskih skupin rešitve pozdravil, saj naslavljajo potrebe slovenskega trga dela. Kot je spomnil, je povprečna starost zaposlenega v Sloveniji 43,3 leta in se še zvišuje. "To posledično vpliva na zmanjševanje števila domače delovne sile na vseh poklicnih področjih," je podčrtal.
Miha Kordiš je v imenu Levice, ki je novelo prav tako pozdravila, opozoril, da kadra v zdravstvu in domovih za ostarele v Sloveniji ne primanjkuje, ker bi imeli premalo za to šolanih ljudi, temveč, ker so se ti kadri ob stopnjevanju obremenitev in prenizkih plačah raje začeli zaposlovati "v Hoferjih in Lidlih" ali v Avstriji. Podobno po njegovih besedah velja za gospodarstvo, kjer se delodajalci, namesto da bi izboljšali delovne pogoje in zvišali plače, raje ozirajo po državah tretjega sveta in revežih, ki bi opravljali kakršnokoli delo za mizerno plačilo.
Spremembe so pomembne z vidika spoznanja, "da so v trenutnih razmerah velikega pomanjkanja delovne sile naša edina možnost priseljenci" in da je treba nasloviti pozive delodajalcev po skrajšanju postopkov zaposlovanja tujcev, je menila Sandra Gazinkovski (Svoboda). "Kot država pa se ne smemo zadovoljiti s pospeševanjem izdaje delovnih dovoljenj za tujce, naslednji nujen in neizogiben korak mora biti oblikovanje učinkovite migracijske, integracijske politike, ki bosta zagotavljali pogoje za kakovostno življenje priseljencev in njihovo vključitev v slovensko družbo in okolje," je ocenila.
Nasprotovali ukinitvi soglasja upravnih enot
Alenka Helbl (SDS) se je medtem kritično obregnila, da je bila novela obravnavana po nujnem postopku, saj po njenih besedah v primeru, da ne bi bila sprejeta, ne bi bile povzročene težko popravljive posledice za delovanje države, "predvsem, ker potreba po delovni sili, ki jo ta zakon naslavlja, ni nastala nenadno". V SDS jih je zmotilo tudi, ker je imela zakonodajno-pravna služba DZ pripombe k 24 od 37 členov novele in ker je bila novela zato zelo amandmirana.
V SDS so sicer posebej nasprotovali ukinitvi soglasja oz. izdajanja odločbe s strani upravne enote, saj da se tujcev, ko enkrat dobijo enotno dovoljenje za prebivanje in delo na zavodu za zaposlovanje ne obravnava več, kar da v praksi pomeni, da že po enem mesecu nihče več ne preverja, ali še izpolnjujejo pogoje za delo in bivanje v Sloveniji. To naj bi odprlo tudi široko polje za zlorabo socialnih transferjev, zato so pripravili več dopolnil, s katerimi so pogojevali podporo noveli, a so bila vsa zavrnjena.
Rešiti je treba tudi problematiko slovenskih državljanov
V NSi pa bi od vlade v prvi vrsti pričakovali, da se bo najprej lotila problematike slovenskih državljanov, ki prejemajo socialno pomoč, čeprav bi lahko delali, je razkril Aleksander Reberšek. "Zdrav človek potrebuje delo in ne socialne pomoči. Zdrav delavec potrebuje za uspešno integracijo na trg dela tudi poznavanje osnov slovenskega jezika in tukaj ne smemo zmanjševati kriterijev," je sklenil.
Novela bo omogočile hitrejše postopke
Poslanci so s 45 glasovi za in 31 glasovi proti podprli novelo zakona o tujcih, ki ohranja pogoj znanja slovenskega jezika na stopnji A1 za družine tujcev in omogoča hitrejše vodenje postopkov izdaje in vročanja dovoljenj za prebivanje in potrdil o prijavi, so sporočili z vlade.
Poslanci so že na ponedeljkovi seji matičnega odbora DZ sprejeli dopolnilo, ki določa 18-mesečno prehodno obdobje za začetek uporabe spremenjenih določb za podaljšanje dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine in izdaje dovoljenja za stalno prebivanje. Kot nov datum začetka je v predlogu novele določen 1. november 2024.
Novela poenostavlja tudi postopek menjave delodajalca, zamenjave delovnega mesta pri istem delodajalcu ali zaposlitev pri dveh ali več delodajalcih v okviru veljavnega enotnega dovoljenja za prebivanje in delo. Novela omogoča tudi pospešitev obravnave prošenj tujcev za izdajo enotnega dovoljenja za poklice na področjih zdravstva, socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, so sporočili z vlade.
Zavrnili predlog Levice
Predlog Levice, da bi se člen, ki uvaja pogoj znanja slovenskega jezika na stopnji A1 za pridobitev dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine v celoti črtal, so poslanci zavrnili s 63 glasovi proti in 5 glasovi za. S 5 glasovi za in 63 glasovi proti so zavrnili tudi dopolnilo Levice, ki bi rok za pridobitev pravice za združitev z družino iz dveh let skrajšal na eno leto in ga tako uskladil z direktivo Evropskega sveta.
Poslanska skupina koalicijske Levice je v skladu z napovedjo glasovala proti noveli zakona.
Poslanci so zavrnili tudi vsa predlagana dopolnila stranke SDS.
Zlorabo nad večino državljanov sekta SDSa konstantno počne. Preveč je brezvoljnosti ali tolerance v družbi, da se temu ne naredi …