Posilstvo se je zgodilo avgusta 2014. Policija je na žrtvi posilstva uspela zavarovati dokaze – DNK storilca. Nato je ta DNK primerjala s podatki v svoji bazi in ugotovila identiteto posiljevalca. Policija je namreč storilcu leta 2001 že odvzela DNK in njegov profil shranila v bazo, poroča portal Pod črto.

A izkazalo se je, da policija nima podatka, s kakšnim namenom so leta 2001 osumljencu odvzeli vzorec DNK. Tako tudi niso mogli dokazati, da so mu takrat DNK odvzeli zakonito. Zato je višje sodišče ugodilo pritožbi zagovornice osumljenca in izločilo dokaze iz spisa, piše Anže Voh Boštic s portala Pod črto.

Tožilstvo je tako v sodnem postopku ostalo praktično brez vseh dokazov proti osumljencu. Zato je marca letos odstopilo od pregona osumljenca. Domnevnemu posiljevalcu sodišče ni sodilo.

Vodstvo policije je zahtevalo poročilo o hrambi profilov DNK posameznikov. Po preučitvi poročila se bodo odločili o nadaljnjih ukrepih, so portalu Pod Črto sporočili z notranjega ministrstva.

Kaj se je dogajalo usodnega dne?

Žrtev se je po lastnih navedbah neke noči v začetku avgusta 2014 v Ljubljani vračala proti domu. Na poti domov jo je ogovoril moški, ki se je mimo nje pripeljal v avtomobilu. Ponudil ji je prevoz domov, a je odklonila.

Osumljenec jo je nato po njenem pričevanju posilil in se odpeljal.

Na policiji so ji vzeli bris, s čimer so zavarovali DNK posiljevalca.

Nacionalni forenzični laboratorij je odkril, da ima v DNK storilca že v svoji bazi. Moški posilstva ni priznal. Sodišče pa je na podlagi fizičnih dokazov ter pričevanj različnih oseb zaključilo, da gre za utemeljen sum posilstva.

Septembra 2015 je tožilstvo proti domnevnemu storilcu podalo obtožnico.

Odvetnica osumljenca posilstva je na sodišču vseskozi zagovarjala argument, da je policija profil DNK osumljenca na podlagi vzorca, odvzetega leta 2001, hranila nezakonito, piše Pod črto.

Ker policija ob profilu DNK v bazi ni hranila podatkov, s kakšnim namenom je bil osumljencu leta 2001 odvzet vzorec, je primer padel.

Foto: Shutterstock Zloraba

Zakoni ščitijo pred prekomernimi posegi v zasebnost

Slovenska, pa tudi evropska zakonodaja, posameznike ščiti pred prekomernimi posegi v njihovo zasebnost. Zakonodaja zato predpisuje, kdaj lahko policija nekomu odvzame vzorec DNK in koliko časa lahko nato profil DNK osebe hrani v svojih bazah, dogodek analizirajo na portalu Pod črto.

Policija mora v svoji bazi hraniti dokaze, da je vzorec DNK posamezniku odvzela zakonito in da je zakonita tudi hramba profila DNK. Policija je v tem primeru hranila le podatek, da je bil osumljencu DNK odvzet 2001 – ne pa tudi, zakaj mu je policija takrat odvzela DNK.

dezurni@zurnal24.si