“To je zver, pošast, ki je zrasla v 22 letih. Tej pošasti je treba iztrgati srce,” sistemsko korupcijo dramatično ponazarja Urban Vehovar s primorske univerze. “Padec konkurenčnosti Slovenije je v veliki meri prav posledica tega, da se je tako razpasla,” o kakovosti našega gospodarskega okolja še ugotavlja Vehovar in dodaja: “V lasti države je 34 odstotkov kapitala, njen dejanski vpliv pa je bistveno večji. V podjetjih, ki jih nadzoruje država, obstaja negativna selekcija, vsakokratna politična oblast pa poskrbi, da so v poslovodstva in nadzorne svete nameščeni njihovi kadri.”

Politično okuženi

Podobno ostra je Polona Domadenik z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani: “V nadzorne svete se kadruje ene in iste ljudi. Skoraj polovica tistih, ki so vanje nadpovprečno pogosto imenovani, je politično okuženih. Pri tem je zgovoren podatek, da povečanje deleža teh nadzornikov za en odstotek pomeni 0,1 odstotka nižjo stopnjo produktivnosti.”

Če se denimo v petčlanskem nadzornem svetu po politični liniji zamenja en član, lahko družba pričakuje dva odstotka nižjo produktivnost.

Priložnost dela tatu

Na posvetu o vplivu korupcije na gospodarstvo pravzaprav ni bilo slišati optimističnega pogleda na razmere pri nas. “Sloveniji ni uspelo ustvariti dolgoročnih kapitalistov, ki bi ohranili kapital, ustvarjen v preteklosti. Namesto tega smo ustvarili sistem, kjer priložnost dela tatu. Družbo, kjer ni transparentnosti,” je kritičen Marko Jaklič z ljubljanske ekonomske fakultete.

Klemenčič o novi vladi

“Država ima vprašljivo kakovost vladanja. Pri pripravljanju programa nove vlade se omenja tudi boj proti korupciji. Čeprav vsakokratna oblast o tem vedno glasno govori, velikega napredka v več kot 20 letih na tem področju ni bilo,” pripominja Goran Klemenčič, šef protikorupcijske komisije (KPK) .

Britanski veleposlanik Andrew Page v Sloveniji kljub vsemu vidi napredek v boju proti korupciji. Kot primer navaja aplikacijo Supervizor, prek katere lahko javnost spremlja, katera podjetja sredstva prejemajo iz proračuna.