“Prostorski akti občin, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju, saj jih vsa leta niso smiselno dopolnjevali, ter nesodelovanje posameznih ustanov med sabo so krivi, da Čateškega dvora ni več,” nam je povedala poslanka Tamara Vonta. Da se kaj takega ne bi ponovilo, je na ministra Franca Bogoviča in Zvoneta Černača naslovila pobudo za spremembo zakonodaje.

“Namen priprave in pravočasnega spreminjanja prostorskih aktov bi moral biti prvenstveno ustvarjanje vzdržnega prostorskega razvoja ob zagotavljanju tako gospodarskih, okoljskih kot družbenih in kulturnih vidikov,” je prepričana Vontova.

Na ministrstvu površni

Čeprav po informacijah Vontove Čateški dvor, ki ga je Dars nedavno porušil, ni imel statusa nepremične kulturne dediščine, na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) dokazujejo nasprotno.

Na ministrstvu za kulturo, kjer so Darsu izdali sklep, da za odstranitev Čateškega dvora ne potrebuje kulturnovarstvenega soglasja, so namreč, kot trdijo na ZVKDS, spregledali odlok o razglasitvi starega mestnega jedra Brežice iz leta 1988, v širše območje katerega je spadal tudi Čateški dvor, za kulturni in zgodovinski spomenik.

Opozarjali in predlagali

Na ZVKDS tudi zavračajo očitke, da na dvorec in svoje namere z njim Darsa niso opozarjali: “Vse od leta 2003, ko je bil Čateški dvor ovrednoten kot kulturna dediščina, smo Dars seznanjali z njegovim pomenom in pripravili smo različne predloge za njegovo ohranitev.”