V poročilu, ki ga je pripravilo Ministrstvo za zdravje, v oči bode predvsem alarmantno stanje čakalnih dob. Čeprav se zdi težko verjetno, pa je očitno dejstvo, da je 21. julija 2022 število čakajočih znašalo 1.150.000. Na prvi pregled pri zdravniku je po podatkih, razvidnih iz poročila, na ta dan evidentiranih približno 260.000 čakajočih. Še bolj alarmanten podatek je ta, da je kar 58 odstotkov teh čakalo kar najdaljšo dopustno čakalno dobo. 

Slovenija "Vodstvo UKC Ljubljana nima več podpore ministrstva"

A to še zdaleč ni vse, kar bi nas moralo skrbeti. Iz podatkov ZZZS je namreč razvidno, da narašča število zavarovanih oseb, ki so vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje in imajo pravico do izbire osebnega zdravnika, dejansko pa nimajo opredeljenega izbranega osebnega zdravnika. Posledično se je dostopnost do zdravstvenih storitev na primarni ravni v prvi polovici leta 2022 znižala za 33,6 odstotka.

Negativno poslovanje javnih zdravstvenih zavodov

Negativno finančno stanje je bilo ugotovljeno v 30 javnih zdravstvenih zavodih. Skupen obseg presežka odhodkov nad prihodki znaša skoraj 50 milijonov evrov. Iz poročil o rezultatih poslovanja javnih zdravstvenih zavodov je razvidno, da so celotni prihodki v obdobju I–VI 2022 za 7,3 odstotka nižji v primerjavi s prihodki iz enakega obdobja v letu 2021. Prav tako je za 66 odstotek nižji presežek prihodkov nad odhodki v primerjavi s preteklim letom. "Vlada se je na podlagi navedenega seznanila z negativnim finančnim poslovanjem javnih zdravstvenih zavodov najmanj v skupni vrednosti 20 milijonov evrov," so še sporočili iz Ukoma.

Pandemija poslabšala duševno zdravje prebivalstva

Kot je razvidno iz poročila, je v letu 2020 razglašena pandemija nalezljive bolezni COVID-19 je poleg zdravstvene krize povzročila tudi psihološke posledice, ki imajo velik vpliv na duševno zdravje prebivalcev, ter hkrati povzročila 30-odstotni padec prijavljenih novih rakavih obolenj v času epidemije.