Individualno. Anketa med šolami je pokazala, da te izobraževanju na domu niso naklonjene. Anketirancem se zdi najspornejše to, da so učenci ocenjeni le ob koncu leta in da so ocenjeni le iz nekaterih predmetov. Kakšne so njihove sposobnosti pri športu, glasbi, likovni umetnosti ..., ne ugotavlja nihče. Podatka o tem, kakšno je znanje otrok, ki se šolajo doma, v primerjavi z znanjem tistih, ki hodijo v šolo, na ministrstvu, pristojnem za šolstvo, nisem mogla dobiti. Prav tako ne, kako uspešno se ti otroci vključijo nazaj v šolo, če šolanje na domu prekinejo ali kako uspešni so v srednji šoli. Je staršem uspelo to, kar učiteljem, ki imajo v razredu okoli 25 učencev, ne uspeva vedno? Uspevajo starši razvijati individualne sposobnosti, otroka naučijo ustvarjalnosti, iznajdljivosti, razmišljanja? Šolanje na domu bi bilo treba vrednotiti na podlagi teh podatkov, ne pa, da vse spremembe temeljijo na popravljanju zakonskih predpisov, za katere je bilo jasno, da so zmotni že pred desetimi leti.
Komentar se nanaša na članek Vse več jih ne hodi v šolo.
Popravki oblike, ne pa vsebine
Kdaj je lahko šolanje na domu prednost in kdaj slabost, nam ni uspelo ugotoviti.