Na inšpektoratu za delo pravijo, da zakonodaja, ki je v njihovi pristojnosti, neposredno in posebej ne ureja uporabe zasebnih mobitelov med delovnim časom in zato tudi ne opredeljuje kršitev. 

"Delodajalec lahko uporabo zasebnih mobitelov (oziroma morebitno prepoved) uredi v svojih internih aktih in tudi predvidi morebitne sankcije v primeru neizpolnjevanja določenih obveznosti. Pri tem je ključno, da delodajalci pravila v svojih internih aktih opredelijo dovolj predvidljivo in da so delavci s tem tudi vnaprej seznanjeni," pojasnjujejo na inšpektoratu. 

V okviru obveznosti, ki jih morajo zaposleni upoštevati pri izpolnjevanju delovnih obveznosti, lahko delodajalec v splošnem aktu določi tudi način uporabe, omejitev ali prepoved uporabe mobilnih telefonov. 

Zakonska obveznost delavca je, da "vestno opravlja delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu" ter da "mora delavec upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja", so spomnili na direktoratu za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo. 

Kar delodajalec predpiše, je zakon

Dodajajo, da delodajalec splošni akt sprejme v zvezi z uresničevanjem svojih delodajalskih pristojnosti in jih morajo zaposleni upoštevati tako kot druge veljavne predpise. V njih delodajalec uredi organizacijo dela (organizacijo in sistemizacijo dela, podrobnejšo ureditev delovnega časa) in obveznosti, ki jih morajo zaposleni upoštevati pri izvrševanju svojega dela. 

Kršitve se lahko zgodijo le pri sprejemanju ali objavi

Pred sprejemom splošnih aktov, s katerimi določa organizacijo dela ali obveznosti, ki jih morajo delavci poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti, mora delodajalec pred sprejemom posredovati v mnenje sindikatom v podjetju. Ko so enkrat sprejeti, pa mora delavcem omogočiti, da se seznanijo z vsemi veljavnimi splošnimi akti. "V ta namen morajo biti splošni akti delodajalca vedno na razpolago na dostopnem mestu, na katerem se lahko delavci brez nadzora seznanijo z njihovo vsebino," opozarjajo na inšpektoratu.

Kršitve pravil glede sprejemanja splošnih aktov in objave, se lahko kaznujejo, globa je od 1500 do 4000 evrov. 

"Z globo od 1.500 do 4.000 evrov se kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če: pri sprejemanju splošnih aktov ne izpolni obveznosti iz 10. člena tega zakona ali sprejme splošni akt v nasprotju s tretjim odstavkom 10. člena tega zakona ali ne omogoči delavcem, da se seznanijo z vsemi veljavnimi splošnimi akti v skladu z 10. členom tega zakona," piše v 217. a členu Zakona o delovnih razmerjih.

Uporaba bi lahko celo ogrožala varnost

Prepoved uporabe mobilnih telefonov na primer že imajo v Mercatorju. "V Mercatorju je v hišnem in obratovalnem redu za trgovine, skladišča in proizvodne obrate navedeno, da med delovnim časom ni dovoljena uporaba mobilnih telefonov, razen če gre za službeni telefon, saj bi to motilo in oviralo delo ali celo ogrožalo varnost pri delu. Na voljo pa je telefonska številka trgovine oz. dežurne osebe, na kateri so zaposleni lahko dosegljivi v nujnih primerih," so nam pojasnili. Za zaposlene v režijskih službah omejitev uporabe zasebnih mobilnih telefonov ni posebej opredeljena, "je pa implicitna v Kodeksu poslovne etike zaposlenih v Mercatorju," so še dodali. 

janez.zalaznik@zurnal24.si