Je že bilo kdaj tako pestro, odkar ste na Geodetski upravi RS (Gurs)?
Velikokrat. Je pa res, da je zdaj veliko večja pozornost javnosti. Po popisu in obveščanju so vsi še malo upali, da iz tega ne bo nič.

Ali se vam zdi, da je politika odlašala in odlašala, zdaj pa vam teče voda v grlo?
Davka ni hotel sprejeti nihče, saj ta predstavlja problem pri naslednjih volitvah. Sprejet je bil, ker je bilo treba zagotoviti sredstva v proračunu. Zdaj se mudi, zato imamo premalo časa, da bi vse naredili. Po informativnih izračunih bi potrebovali še vsaj pol leta, da bi v miru uredili vse podatke. Smo pa realno bistveno bolj pripravljeni, kot smo bili kdajkoli prej, preglavico nam delajo dodatni podatki, ki jih je uvedel zakon o davku, pa tudi občinski podatki, ker jih občine prej niso sporočale. Zdaj smo dobili podatke 170 občin, ki jih moramo uvoziti; to so podatki za tri četrtine vse parcel v Sloveniji! Včasih smo podatke uvažali ponoči, zdaj so noči postale prekratke. Zato moramo zaustaviti aplikacijo za spreminjanje podatkov in osveževanje vrednosti nepremičnin.

Koliko občin še vedno ni poslalo nobenih podatkov o zemljiščih za gradnjo stavb?
Podatke o namenski rabi so poslale vse, koliko jih je poslalo tudi podatke o zemljiščih za gradnjo stavb, pa bomo videli šele po obdelavi.

Bodo občine podatke o zazidljivih parcelah lahko sporočale in spreminjale tudi po izdaji informativnih izračunov davka?
Tudi. Vrsto podatkov bodo posredovalci lahko spreminjali tudi kasneje. Lastniki jih bodo lahko videli prek spletne aplikacije, lahko pa bodo tudi naročili izpis s popravljenimi podatki.

Ljudi torej ne bo nihče obvestil, da se je vrednost njihove parcele zaradi teh podatkov povečala in da bodo dobili stokrat višjo položnico, kot so jo pričakovali na podlagi informativnega izračuna.
Register je tehnična evidenca, v kateri se podatki preprosto spreminjajo brez upravnega postopka, zato lastnikov o spremembi ne obveščamo. Tudi če ugotovimo, da lastnik ni vpisal stavbe, jo lahko vpišemo sami in šele ko zahtevamo vpis v kataster, lastnik izve, da se je nekaj spremenilo. Lastniki se bodo morali navaditi, da pred uporabo podatkov za davek ali kadar zaprosijo za socialne transferje, podatke preverijo v naših evidencah.

Koliko klicev ste imeli ta teden, ko ste začeli naročati na termine?
Prvi dan smo jih naročili 400, včeraj 180. Prvi odzivi iz pisarn so dobri, zadovoljni so naši uslužbenci in tudi lastniki, saj pridejo in brez čakanja uredijo zadeve.

Kako si razlagate tako velik naval za popravek podatkov? So ljudje pri popisu lagali, se jim ni zdelo vredno ukvarjati s tem?

Odzovemo se takrat, ko gre zares, taki smo. Je pa zakon prinesel tudi kup izjem, ki jih lahko zdaj uveljavljate in spremembe nastajajo tudi zaradi tega. Ljudje urejajo lastništvo v zemljiški knjigi, rezidenčnost, popravljajo podatke o uporabnih površinah in dejanski rabi.

Koliko se je najdlje čakalo pred naročanjem?
Zelo različno, najbrž ne več kot dve uri. V Ljubljani se je po obveščanju lastnikov o poskusni izračunani vrednosti čakalo tudi pol dneva. Malo je odvisno tudi od lastnikov, ali so pripravljeni tako dolgo čakati. Jaz grem, če je predolga vrsta, za nekatere je pa to tudi družabni dogodek.

Koliko ljudi pride samo preverjat podatke?
Po naših ocenah vsaj pol, če ne še več. Zato zdaj opozarjamo, naj to storijo doma.

Ali ljudje, ki nimajo spletne povezave, sploh vedo, da lahko po telefonu naročijo izpis podatkov in ga dobijo po pošti?
Upam, da vedo, jim pa poskušamo to sporočiti prek medijev. Problem imamo tudi s tistimi, ki hodijo urejat podatke, ki jih pri nas ne morejo.

Katere najpogosteje?
Zame je človeško najhujši primer invalidnih oseb na vozičku. Te lahko davek znižajo za 30 odstotkov. Zanje rok poteče 15. februarja, odločbo morajo dostaviti sami, a ne nam, ampak davčni upravi. Hudo nam je, ko jih moramo pošiljati drugam. Davčna uprava je sicer poskušala te podatke za vse pridobiti po uradni dolžnosti, ampak tega zaradi varstva osebnih podatkov ne sme, pa tudi invalidska organizacija se je strinjala, naj odločbe posredujejo sami, lahko pa jih seveda tudi pošljejo. Tudi za osebno služnost pridejo k nam, to je treba urediti v zemljiški knjigi.

Ali kdo prek spleta še dostopa s kodo, ki jo je dobil leta 2010?
Veliko ljudi je obvestilo shranilo. Kdor je nima, jo lahko naroči po pošti. Kod nismo spreminjali, ker ni bilo zlorab in tudi na obvestilih z informativnim izračunom davka bodo iste kode kot leta 2010.

Ste imeli v pisarnah, kjer sprejemate stranke, že kakšen incident?
Nekaj jih je bilo, ni pa še bilo tako hudega, da bi vodil v fizični obračun. Je pa včasih tik pred tem. Naši zaposleni znajo spore večinoma dobro reševati; ker bodo naslednjih nekaj mesecev izjemno obremenjeni, je možno, da se kje zaiskri. Tudi naši zaposleni so krvavi pod kožo. Opozorili smo, da bi bilo verjetno pametno imeti varnostnike na vseh lokacijah, a ga bomo zaenkrat najbrž imeli samo v Ljubljani, za drugje bomo pa še videli. Težava so sredstva.

Koliko nadur povprečno v zadnjem času naredijo vaši zaposleni?
Zaenkrat sredstev za nadure ali kakršnakoli dodatna plačila ni, niti za povečan obseg dela. Nadure delajo samo informatiki, v geodetskih pisarnah pa se vse opravlja v okviru rednega dela, nadur ni in jih ne predvidevamo.

Ali vi osebno ocenjujete, da je zakon o davku na nepremičnine dober? Bi vi predlagali enak zakon?
Naš osnovni predlog je bil, naj ne bo nobenih izjem, ne pri stopnjah ne pri tem, katere nepremičnine so obdavčene. Te nam povzročajo ogromno težav, posebno opozarjamo na rezidenčnost stanovanj. Tukaj se že pojavljajo malverzacije, prijavljanje prebivališč, ki ne odraža dejanskega stanja, ljudje iščejo rešitev, kako bi bile njihove nepremičnine obdavčene čim nižje, nam pa to povzroča probleme pri obdelavi podatkov, upoštevati je treba še delež lastništva in tako dalje. Mislim, da bi bilo brez tega manj težav pri implementaciji zakona. Ko ponudite eno izjemo, se organizirajo in poskušajo iste olajšave doseči tudi druge skupine. To se je zgodilo tudi pri tem zakonu. Ima pa zakon cel kup pozitivnih posledic, med drugim so se podatki prvič začeli resno urejati. Prepričan sem, da bomo imeli čez dve ali tri leta zelo dobre podatke o nepremičninah.

Nekdo, ki obnovi hišo in tako poviša njeno vrednost, bi to najbrž moral sporočiti Gursu. Ali to ljudje res počnejo?
Presenetljivo veliko. Pri tistih, kjer obnovo financira Eko sklad, pa podatke dobimo tudi od njih.

Najprej je država nameravala bolj obdavčiti prazne nepremičnine, zdaj pa bo bolj obdavčena tudi nepremičnina naše bralke, ki ni lastnica dveh nepremičnin, niti ene ne, ampak samo ene četrtine. Po očetu je podedovala četrtino hiše, v kateri živijo mati in brat z družino, sama pa živi z možem in otrokom v hiši moževih staršev. Se zdi pravično, da bo njen delež trikrat bolj obdavčen?
Če gledate dolgoročno, ni pametno, da si solastnik na vrsti nepremičnin. To je bolj slovenska miselnost. Zato imamo v Prekmurju tako majhne parcele in raje za vsak primer ostajamo solastniki nepremičnin, ki jih ne bomo nikoli uporabljali, da bi jih morda naši otroci ali ne vem kdo. Racionalneje bi bilo, da postaneš v celoti lastnik nepremičnine, v kateri živiš in jo upravljaš. Mislim, da se bo to s tem davkom na daljši rok tudi zgodilo. A zelo hitro se na to ne da odzvati. Če davek ne bi bil tako visok in bi se uvajal postopno, bi bilo to lažje. Zdaj pa je kar naenkrat in zato tako negativen šok.

Foto: Saša Despot Aleš Seliškar

Kdor je lastnik nepremičnine – hiše ali stanovanja–, v kateri ne živi, si lahko davek zniža, če jo odda. Rok za prijavo najema prek obrazca se je že iztekel, pa je šele zdaj postalo jasno, da bo mogoče davek znižati le, če oddaš celotno hišo, če je oddaš pol, pa ne. Poleg tega ni jasno, kakšna najemnina bo davek znižala. Se vam ne zdi, da bi morali davčni zavezanci vnaprej poznati pravila, da bi se davku ustrezno prilagodili?
Če najem prijavite pošteno, so zadeve čisto jasne. Problem je, če danes prijavite najem na prostem trgu za najemnino nič evrov, saj to ni normalna najemnina, tudi en evro ni. Lahko se pa pogovarjamo, ali je primerna 200 ali 300 evrov. Vse odplačne najeme, torej tudi za en evro, bomo letos upoštevali, za naprej pa bomo bolj jasno povedali, kaj bomo upoštevali in kaj ne. Za nazaj ne moremo postavljati dodatnih pogojev. Mora pa biti v najemu cela nepremičnina, tukaj je zakon jasen.

Ali je že jasno, kako se bo mogoče pritožiti na vrednotenje?
Ni še čisto jasno. Gotovo bomo upoštevali posebne okoliščine, ki v modelu niso upoštevane, a vplivajo na vrednost. Če stavba pogori, je seveda, dokler je ne popravite, bistveno manj vredna. Kaj se bo še dodatno upoštevalo, še ni jasno, bližino ceste, železnice in podobno pa upošteva že model.

Koliko je še lastnikov nepremičnin, ki jih ob popisu niso našli in se tudi kasneje niso odzvali na pozive Gursa, naj uredijo podatke?
Zelo malo. Skoraj ni primera, da ne bi imeli nobenega podatka ali podatka o lastniku. Bolj vprašljivi so neznani lastniki. Še vedno je lahko vpisan v zemljiški knjigi nekdo, ki je šel pred stotimi leti v Argentino. Tukaj smo nemočni, ta lastnik ne bo dobil informativnega izračuna in ne davčne odločbe. To velja le za parcele, na katerih je hiša s hišno številko, za katero vemo, kdo jo uporablja, in davčni zavezanec postane uporabnik.

Je bil kateri popisovalec sankcioniran za slabo opravljeno delo? Razumem, da Rajka Hrvatiča ali Vitoslava Türka ni našel doma, ampak da je v registru nepremičnin ostala lopa ali sušilnica sadja, je pa malomarnost, se vam ne zdi? Saj je bil vendar na terenu in je hišo videl!
Izraz popis smo izbrali, da smo se medijsko laže pogovarjali, zakon pa govori o razgrnitvi podatkov. Mi smo podatke, ki smo jih zbrali iz različnih evidenc, s pomočjo popisovalcev prinesli do lastnika stavbe in ga vprašali, ali podatki držijo, in če ne, naj pove nove podatke. Popisovalec nikoli ni imel naloge, da popiše stavbe, katerih lastnika ni našel. Lahko je tudi v Ljubljani popisal lastnino, ki je v Kopru. Tu ne gre za odgovornost popisovalca, ampak lastnika. Po končani obdelavi smo tiste nepremičnine, za katere nismo imeli podatkov, kar se je pokazalo tako, da vrednost ni bila izračunana, šli na teren in podatke preverili. Pri Türku smo imeli vpisane podatke o prejšnji stavbi, ki je bilo gospodarsko poslopje, zato imamo tudi novo stavbo vpisano tako. Mi ne gledamo vsakega primera posebej, pogledamo podatke, ki skačejo vem, ta pa ni. Stavba je bila vpisana, imela je izračunano vrednost, odstopanje vidiš šele na terenu. Vsi ne prijavljajo  novogradenj, evidence gradbenih dovoljenj, na kateri bi jih laže spremljali, še nimamo. Zato smo ponovno na podlagi posnetkov iz zraka znova pregledali celo Slovenijo. Od popisa do zdaj smo ugotovili, da nam manjka 25 tisoč stavb, to so novogradnje, stavbe velike kot garaža ali večje. Veliko je poslovnih stavb, skladišč in podobno, česar ni nihče prijavlja. Za nove stavbe, smo poslali tudi poziv, naj jih vpišejo v kataster.

Ste lastnikom, ki se niso odzvali na pozive, izrekli kakšne globe?
Mi lastnika pozovemo in če se ne odzove, ga predamo inšpekciji. Bo pa zdaj drugače. Če se lastnik ne bo prijavil, mi pa stavbo imamo v evidenci, se lahko tri leta ne zgodi nič, mi ga ne popišemo, on se ne prijavi, ampak na koncu ga bomo dobili. Najprej bo plačal kazen, potem pa še davek za tri leta nazaj.

SDS meni, da ni primerno, da Gurs nima direktorja s polnimi pooblastili, ampak da jo vodite po pooblastilu ministra. Kaj menite o tem?
To je bilo iskanje razlogov za interpelacijo. Minister iz iste stranke je dosegel, da sem ostal vodja po pooblastilu, on mi je dal pooblastilo. To po mojem mnenju ni povsem v skladu s predpisi, saj je to instrument za vmesno obdobje, ampak to je stvar odločitve ministra. Zdaj je bil objavljen razpis. Ne glede na peripetije, to je moj zadnji mandat, 20 let je dovolj. Rad bi v miru naredil še kakšne strokovne zadeve s področja evidentiranja nepremičnin.

Vas sorodniki in prijatelji kaj kličejo in sprašujejo, kako si lahko znižajo davek?
Me, ampak zelo malo. Vsakemu povem, naj pošteno prijavi, in bo v redu. Če bi vsi pošteno prijavili, potem davek ne bil tako visok, tako pa vsi iščemo luknje. Zaradi tega pride ven cela vrsta kombinacij. Tukaj je toliko pogojev, eden se navezuje na drugega, upam da bo programska oprema dobro delovala. Ali je klet pravilno povezana s stanovanjem, je še kakšen drug prostor, ki pripada stanovanju, a je evidentiran z dejansko rabo, ki se ne upošteva kot rezidenčna, to bomo zares videli šele z informativnih izračunom. Po informativnih izračunih bi potrebovali še vsaj pol leta časa, da bi v miru uredili vse podatke.

Kaj ne bi bilo smiselno presečnega datuma za obdavčitev s 1. aprila prestaviti za nekaj mesecev?
Gledati morate s strani ministrstva za finance. Občine že pritiskajo in sprašujejo, kdaj bodo dobile denar. To je za njih pomemben vir prihodkov in kakšna investicija bi lahko tudi padla zaradi poznega nakazila. Ta davek bi bilo idealno uvesti pred petimi ali desetimi leti, nihče ga niti opazil ne bi. Ne bi bilo krize, lahko bi bil nižji, vsi bi ga lahko plačali. Danes bo pa lahko davek koga kar precej udaril.