Število. “Tega, ali število divjih odlagališč narašča ali upada, nihče ne ve zagotovo, saj celovit popis divjih odlagališč v Sloveniji še nikoli ni bil izveden. Ocene se med seboj razlikujejo za več kot šestkrat,” pravi Janez Matos, vodja popisa divjih odlagališč pri akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu in član društva Ekologi brez meja, ki zagotavlja, da se na tem področju obeta sprememba.

Ustvarili bodo register
Vseslovenski popis odlagališč še poteka, njegove rezultate pa bodo prikazali na javno dostopnem preglednem zemljevidu oziroma registru divjih odlagališč. “Naše društvo je za popis v sklopu te akcije moralo kupiti 70 GPS-aparatov. S temi bomo tudi po 17. aprilu izvajali organizirane popise (skupaj s taborniki, skavti, lovci, ribiči in drugimi člani nevladnih organizacij), tako da bomo vsako leto vsaj enkrat pregledali vsako lokacijo, prijavljeno v registru. Ker bo ta vedno bolj popoln, bomo počasi dobili jasno sliko o tem, ali in kje število divjih odlagališč narašča oziroma upada,” še pravi Matos.

Avtomatska prijava

Register bo omogočal tudi druge zanimive načine uporabe; na primer avtomatsko prijavo pristojni inšpekciji – takoj ko bo občan odlagališče vpisal v register, bo pristojni inšpektor prejel uradno prijavo z vsemi lastnostmi in lokacijo prijavljenega odlagališča ter uvedbo metodologije za oceno nevarnosti odlagališča za okolje. “Tako bomo lahko predlagali prioriteto sanacije (seveda s prednostno sanacijo najnevarnejših odlagališč) za celotno državo oziroma celo za vsako občino posebej,” sklene Matos.