Že dolgo časa javnomnenjske ankete na prvo mesto političnih stopničk postavljajo SDS in Janeza Janšo, za njima pa dolgo ni nič. Čeprav je Zoran Janković večkrat dejal, da ostaja župan Ljubljane in da premierskih čevljev ne želi obuti, so spet glasna ugibanja, da ga bo morebiti vseeno premamila možnost, da premaga smrtnega sovražnika. Oba sta avtokrata, močni osebnosti, ne popuščata in predvsem ne odpuščata. A sta življenjsko kariero gradila na povsem različnih temeljih. Janša v politiki, Janković v gospodarstvu.

Učinkovitost. Glede na strašljivo stanje, v katerem se je znašla Slovenija, bodo v predvolilnem boju glavna tri vprašanja. Kako bo bodoča vlada učinkovito zajezila zapravljanje, postavila prioritete in izvedla za državljane neprijetne reforme. Tako kritiki kot ljudski glas Jankoviću ne morejo oporekati, da ni dober operativec. Z vodenjem velikih sistemov ima dovolj izkušenj, zato bi lahko tehtnica tik pred zdajci zmago prevalila v njegovo naročje. Kot v Ljubljani bi nato volilci sicer govorili, da ni pomembno, ali je poskrbel zase in za svoje sinove, če je hkrati poskrbel za državo. Morda bi ga na poti k zmagi oviral tudi resen očitek, da se Slovenija ne sme zadolževati, sploh pa ne tako, kot se je v zadnjih letih Ljubljana. A na zadnjih volitvah je z nasmeškom odpravil tovrstne kritike. Njegova največja problema v predvolilni kampanji bi tako ostala, da je car ljudskih množic le na ljubljanski strani Trojan in da države ne moreš voditi sam.