Med Ižansko cesto in Črno vasjo je med nedavno poplavljenimi hišami, kot smo neuradno izvedeli na Mestni občini Ljubljana (MOL), več črnih gradenj.

Točnih številk nima nihče
Točne številke nam nato niso znali uradno povedati ne na MOL ne na Inšpektoratu RS za okolje in prostor (Irsop). V Ljubljani je bilo sicer skupaj poplavljenih 2.085 stavb. Ob pomoči poplavljenim med poplavami se štab civilne zaščite sicer ni ukvarjal s tem, ali je hiša črna gradnja ali ne, pomagali so vsem enako, je zagotovil Robert Kus, načelnik mestnega oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo mesta. “Kar zadeva način delitve pomoči poplavljencem iz proračuna MOL, pa še potekajo dogovori o načinu izvedbe,” je dodal.

Lastniki na črno zgrajenih nepremičnin bodo skoraj zagotovo ostali brez državne pomoči. Kot so sporočili z ministrstva za okolje in prostor, namreč zakon o odpravi posledic naravnih nesreč določa, da se “sredstva za odpravo posledic nesreč ne smejo dodeljevati za stvari, ki so nastale z nedovoljenim posegom v prostor”.

Na Irsopu ne vodijo evidenc o postopkih gradbene inšpekcije po območjih nadzora, niti tega pred tem niso počeli urbanistični inšpektorji. “Tako vam ne moremo sporočiti podatkov o številu postopkov gradbene inšpekcije na območju, za katerega sprašujete,” so povedali.

Ali je mogoče črno gradnjo zavarovati, pa smo vprašali tudi največjo slovensko zavarovalnico Triglav, iz katere so odgovorili, da si njihovi zastopniki vsak objekt ogledajo in ocenijo dejavnike tveganja ter na podlagi teh odločijo o (ne)sklenitvi zavarovanja.