Največ, med 70 in 80 odstotki vseh zavarovanj v kmetijstvu je sklenjenih pri zavarovalnici Triglav, pri Zavarovalnici Maribor oziroma slovenskem rpedstavništvu zavarovalnice Agro pa so letos, ko so začeli ponujati zavarovanja kmetom zavarovali čez 7.000 hektarjev kmetijskih površin. Pri Adriaticu Slovenici podatkov niso izdali, pri zavarovalnici Generali pa takih zavarovanj sploh ne ponujajo.

Povsod le proti toči

Pri Triglavu zavarujejo poljščine in plodove za posledice toče, požara, strele, zmrzali in suše. Povedali so, da lahko kmetje sklenejo zavarovanje preden je pridelek poškodovan, upoštevati pa morajo tudi karenčno dobo. V praksi to pomeni, da lahko osnovno zavarovanje za posledice toče, požara ali strele sklenejo v pomladnih mesecih oziroma pred prvim večjim škodnim dogodkom na posameznem območju, za posledice mraza se lahko zavarujejo do 1. marca, rastline v rastlinjakih pa običajno zavarujejo ob sajenju. Do konca marca oziroma do sredine maja so za različne posevke ponujali tudi zavarovanja pred meteorološko sušo. 

Podobno je tudi pri zavarovalnici Adriatic Slovenica, kjer so izrecno omenili še zavarovanje pred viharji in poplavami. Vsa zavarovanja v kmetijstvu sklepajo do začetka junija, za strniščne posevke pa tudi kasneje. „Ponavadi se kmetje odločijo za sklenitev zavarovanja po setvi, sicer pa večino zavarovanj posevkov in plodov sklenemo v mesecu maju vsako leto,“ so navedli. Zavarovanja za primere suše pri njih sicer nimajo.

V zavarovalnici Maribor oziroma zavarovalnici Agro pa so povedali, da lahko pridelek pri njih kmetje zavarujejo pravzaprav kadarkoli, vendar se za zavarovanje trajnih nasadov zavarovanci največkrat odločajo v februarju in marcu, za zavarovanje poljščin pa aprila in maja, zavarujejo pa jih le za posledice toče.

Triglav lani izplačal 5,7 milijona evrov

V vseh treh zavarovalnicah, kjer ponujajo zavarovanje kmetijskih pridelkov, so poudarili pomen teh zavarovanj ob meteorološkem dogajanju v zadnjih letih. Pri Triglavu so tako recimo navedli, da je lani pozeba povzročila velik izpad pridelka v sadjarstvu in v vinogradih, za kar so za povračilo škode izplačali za 3,9 milijonov evrov. Temu je nato sledila še toča, ki je povzročila za okoli 1,8 milijona evrov škode. „V zadnjih petih letih smo vili v Sloveniji v povprečju izpostavljeni dvema večjima katastrofama na leto,“ so poudarili.

Kako bo letos, v nobeni zavarovalnici ne upajo napovedati. Višino škode zaradi toče v minulem tednu na območju Krškega še ocenjujejo. V Triglavu so povedali, da so bili nekateri predeli zelo poškodovani, vendar pa, da je o višini škode za zdaj še težko govoriti. Poškodovan je bil tudi vinograd enega od zavarovancev pri Adriaticu Slovenici, kjer prav tako še ni zaključena cenitev.