Polovica ljudi z depresijo ni zdravljena

Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock
Na primarni ravni zdravstvenega varstva ne prepoznajo pravočasno in zato ne zdravijo ustrezno kar polovice ljudi z depresijo. Neprepoznana in nezdravljena depresija pa lahko pripelje tudi do samomorilnega vedenja.
Oglej si celoten članek

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) bo v mreži devetih brezplačnih psiholoških svetovalnic v 14 mesecih opravil okoli 4500 svetovalnih ur za približno tisoč ljudi v stiski. Svetovali bodo posameznikom, parom in družinam.

Gre za  javnozdravstveni projekt MOČ v katerem sodelujejo Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič, Slovensko združenje za preprečevanje samomora (Center za psihološko svetovanje Posvet) in Nacionalno združenje za kakovost življenja Ozara Slovenija.

Devet psiholoških svetovalnic

Mrežo devetih psiholoških svetovalnic bo vzpostavljena v Ljubljani, Kranju, Celju, Laškem, Postojni, Sevnici, Murski soboti, Novi Gorici in Slovenj Gradcu. Tri svetovalnice iz mreže – v Ljubljani, Celju in Kranju - delujejo že več let in predstavljajo primer dobre prakse psiholoških svetovalnic. Tako bodo uveljavljeno in preizkušeno prakso iz Centra za psihološko svetovanje Posvet, ki deluje v Ljubljani in Kranju, ter Svetovalnice za prvo psihološko pomoč Tu smo zate, ki deluje v Celju, razširili še v druge kraje. Na ta način bodo poskrbeli za bolj enakomerno dostopnost do svetovalnih storitev v stiski v posameznih regijah.

Brezplačno in brez napotnice

Samoplačniške svetovalne storitve so za večino ljudi težko dosegljive, v novi mreži svetovalnic pa bodo postale dostopne za širši krog ljudi, ki se v najrazličnejših življenjskih situacijah soočajo s stiskami. Svetovanje bo brezplačno in bolniki zanj ne bodo potrebovali napotnice. Program svetovalnic bo vseboval tudi možnost vključitve v različne izkustvene skupine, namenjene staršem, žalujočim in ločenim posameznikom.

Ne le svetovanje, tudi izobraževanje

"Projekt sledi uresničevanju dveh ciljev. Prvi je usmerjen v povečanje števila strokovnjakov različnih profilov: policistov, socialnih delavcev, zdravnikov in medicinskih sester ter njihove usposobljenosti za prepoznavanje duševnih stisk in samomorilnega vedenja. Strokovnjakom pa namenjamo tudi programe za krepitev njihovega lastnega duševnega zdravja. Drugi cilj se nanaša na razširitev svetovalnih storitev v Sloveniji. Projekt prinaša nove, inovativne rešitve, ki presegajo obstoječo prakso na področju duševnega zdravja in preprečevanja samomora v Sloveniji," je povedala Saška Roškar, vodja projekta MOČ, z NIJZ.  Z uresničevanjem zastavljenih ciljev bo javnozdravstveni projekt vplival tudi na lokalno zmogljivost pri zagotavljanju ugodnejših pogojev za varovanje duševnega zdravja.

sergeja.hadner@zurnal24.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 2

  • 18:21 30. Marec 2015.

    VSAKI DAN BIVANJA V TEJ DEŽELI SVOBODE, SREČE, DEMOKRACIJE IN BLAGINJE JE DEPRESIVEN ZA CCA 400 000 SLOVENCEV

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.