“Če bi morali restavriranje, ki ga za nas opravljajo v Rimsko-germanskem centralnem muzeju v Mainzu, plačati, bi morali prodati ne samo dolenjski muzej, ampak še pol Novega mesta zraven,” o tem, koliko je vredno delo, ki ga za Novomeščane v Nemčiji opravijo zastonj, pove arheolog Borut Križ.

Ker je tako dragoceno
Vse, kar želijo v zameno, je, kot pravi Križ, da si lahko naredijo odlitke restavriranih predmetov za svojo zbirko. “Ob tem je treba vedeti, da gre za enega izmed najbolj priznanih restavratorskih centrov v svetu, kjer po svoji presoji izbirajo izkopanine, ki jih bodo restavrirali. Torej še en dokaz, da novomeške najdbe spadajo v sam vrh evropske dediščine,” pojasnjuje Križ.

V Novem mestu, zadnja leta predvsem na Kapiteljski njivi, vsako leto najdejo kar nekaj takih predmetov, ki jih v Mainzu z veseljem sprejmejo. “Ko sva prejšnji mesec s kolegico Petro Stipančič tja pripeljala lanskoletne najpomembnejše najdbe, naju je pričakala snemalna ekipa, ki snema film o restavriranju. Odločili so se predstaviti prav restavriranje gradiva iz Novega mesta, to pa zato, ker je eno od najbolj kakovostnih, delo z njim pa zapleteno, saj je zelo poškodovano,” pripoveduje Križ.

Tja kneginjo, sem svečenico
Da je bila, kot pravi Križ, “fura polna”, sta po predaji premetov iz groba halštatske kneginje domov pripeljala predmete iz groba svečenice, ki so jih na Kapiteljski njivi našli leta 2007. Med njimi je izstopal scepter – obredni predmet, ki združuje vladarsko žezlo in glasbilo, s katerim so odganjali zle duhove.