Kaj se bo na področju turizma spremenilo, ko bo Hrvaška vstopila v Evropsko unijo (EU)?
Za zdaj prihajajo le pozitivni signali. V evropskih državah se ustvarja dodatno zaupanje v naše tržišče, zato pričakujemo tudi konkretne pozitivne učinke. Veliko pomeni že to, da se Hrvaška povsod omenja. Število rezervacij je zadovoljivo v vseh 13 hotelih, na vseh petih lokacijah, med gosti pa je največ Nemcev.

Pričakujete več gostov po vstopu v EU, če primerjate število rezervacij za letošnji julij s številom gostov julija lani?
Imamo več rezervacij v Brelih, Tućepih, na Bolu in v Starigradu - Paklenici. V določeni meri se nadaljuje lanski trend, več gostov prihaja iz Nemčije, Rusije, Avstrije in celo Skandinavije. Nekoliko manj pa je Italijanov, domačih gostov in gostov iz Slovenije, kar bi lahko bolj kot katerimkoli drugim razlogom pripisali nekoliko hujši krizi v teh državah.

Kaj bi se zgodilo, če Slovenija ne bi ratificirala pristopne pogodbe?
Mislim, da to nikomur ni v interesu. Večina Slovencev si želi, da bi bila Hrvaška v EU, goste iz Slovenije pa bomo ne glede na to, kaj se bo zgodilo, sprejeli z odprtimi rokami. So naši najpomembnejši gosti, tako za Hrvaško nasploh kot za našo skupino. Predvsem na Bolu so slovenski gosti v naših hotelih že dolga leta številka ena. Mislim, da se v odnosu do slovenskega tržišča, ki je zelo stabilno že več let, ne bo nič spremenilo.

Politične neumnosti pred vsakimi volitvami in pred skoraj vsako poletno sezono na eni in drugi strani pa verjetno na neki način v turizmu občutite?
To se seveda občuti in nam ne koristi. Ampak smo, kjer smo, od tega ne moremo pobegniti (smeh) ... Lahko vplivamo le na kakovost naših storitev in temu posvečamo največ pozornosti. To je za nas najpomembneje.

Se bojite konkurence po vstopu v EU, ko bodo na vašem trgu pogoji za vse enaki?
V turizmu smo vedno podvrženi globalni konkurenci. Ko gost izbira, primerja ceno med Španijo, Grčijo, Hrvaško - ne dela velikih razlik, sploh na spletu, kjer je cena povsem transparentna, tako da gost ne razmišlja, kje je meja ali kje je ni. Tako da se konkurence pretirano ne bojimo.

Začenjate prenovo Stubiških toplic v bližini slovensko-hrvaške meje, kjer bo tudi klinika. V zdraviliškem turizmu v regiji je imela do zdaj Slovenija nekakšen primat. Računate na to, da nam boste prevzeli goste?
Mislim, da ne, tu je dovolj prostora. Če pogledamo razvoj zdraviliškega turizma, se je najprej razvijala Avstrija, nato Slovenija in zdaj je očitno na vrsti Hrvaška. Stubiške toplice imajo več kot stoletno tradicijo, vendar se vanje že dolgo ni vlagalo, kar je nasploh situacija v hrvaškem zdraviliškem turizmu. Zgradili bomo tri hotele; dva s štirimi zvezdicami in enega s petimi, zraven bosta tudi ortopedska bolnišnica in termalna riviera.

Terme Čatež so blizu. Računate tudi na hrvaške goste, ki se zdaj prihajajo namakat čez mejo?
Vse je blizu, ampak mi se bomo osredotočili na tržišča, ki smo jih nekako osvojili že z našo drugo ponudbo. Računamo tudi na slovenske goste, prvenstveno pa na Ruse, Nemce in Avstrijce, ki so že gosti naših hotelov. Ne gre za isti koncept kot v Termah Čatež. Termalna riviera ne bo osrednji del ponudbe, nudili bomo višjo kakovost medicinskih storitev.

Ste eno od redkih hrvaških hotelskih podjetij v zasebni lasti. Ali ste v primerjavi z državnimi v slabšem položaju, ker ne prejemate neposredne državne pomoči?
Smo zelo zadovoljni z lastništvom, pred tremi leti so nas dokapitalizirali, danes smo se konsolidirali in poslujemo pozitivno. Letos bomo prvič izplačali dividende in smo med redkimi hrvaškimi hotelskimi podjetji, ki si to lahko privoščijo.

Kako občutite že nekaj let trajajočo grško krizo glede na to, da ste v polovični grški lasti?
Občutimo, seveda. Bolj pazimo na stroške, ampak to so zgolj pozitivne spremembe.

Če primerjate: kakšni gosti so Italijani in kakšni Slovenci?
Število italijanskih gostov zadnjih nekaj let upada, kriza jih je očitno udarila bolj kot Slovence in Hrvate. Na splošno pa jim je zelo pomembna hrana, so zelo občutljivi na ceno, veliko bolj kot Slovenci. Iskali bodo različne popuste, kakršnekoli akcije, skratka karkoli, da bi prišli skozi z manj denarja. Slovenci običajno prihajajo z družinami, iščejo dodatne dejavnosti, zato sta jim denimo zanimiva Bol in Hotel Alan v parku Paklenica, ker lahko deskajo, igrajo tenis, se potapljajo, kolesarijo … So skratka zelo dejavni in hvaležni gostje. Ni jezikovne ovire …

Kdo pa največ zapravlja? Še vedno Rusi?
Še vedno ruski gostje, seveda.

Do leta 2020 naj bi Hrvaška v turizem vložila sedem milijard evrov, že pred kratkim pa je vaše ministrstvo objavilo podatek, da bo letos v turizem vloženih 53 milijonov evrov manj, kot je bilo načrtovano.
Kriza ter stanje na trgu in v bankah, ker se je trenutno predrago zadolževati, se pač poznata pri investicijah. Računamo na EU, na strukturne sklade. Delamo iz projekta v projekt in se bojujemo. Razmere res niso preproste.

Številni Slovenci menijo, da je Hrvaška predraga za to, kar ponuja. Sploh zdaj, ko so cene padle v Grčiji, Severni Afriki …
Hrvaška ni predraga za to, kar ponuja. Odvisno od tega, kaj iščete. Velike prednosti so bližina, varnost in kakovost hrane. Higiena je celo nekoliko boljša kot v konkurenčnih državah. Ampak gost ima vedno prav in se lahko odloči, veseli pa nas, da so Nemčija, Slovenija in Avstrija že desetletja naše stabilne partnerice, zadnjih pet let pa to postaja Rusija. Vedno se trudimo osvojiti še kakšno tržišče, a smo hvaležni za trge, ki so nam zvesti.

Zdi se mi, da se trendi že nekaj let spreminjajo, da gredo ljudje na dopust raje v apartma ali kamp kot pa v hotelsko sobo. Je še vedno smiselno graditi nove hotele?
Na Hrvaškem imamo vsekakor – in to vam lahko pove vsak turistični delavec – premalo hotelskih kapacitet. Tu lahko še veliko naredimo.

Kaj pa zasebne kapacitete? Tudi teh je vsako leto več.
Mislim, da jih ni preveč, treba se je samo organizirati. Hrvaški manjka dober destinacijski menedžment. Ampak tudi ta bo prišel, saj se še učimo in razvijamo. Ko se bomo bolj organizirali, bodo imeli hoteli svoje goste in zasebniki svoje.

Vsako leto na Hrvaškem uvajajo neke nove davščine. Dražijo se trajekti, gorivo …
To seveda ni pozitivno. Od 13 hotelov imamo tri na Bolu na otoku Brač in ljudje seveda trikrat premislijo, ali bodo šli k nam ali je kje drugje ceneje. Seveda nas ne osrečuje, ker cestnine, trajekti in bencin dražijo dopust. Edino, kar je pozitivno v vsej tej inflaciji stroškov, je to, da se je 1. januarja DDV na gostinske storitve znižal s 25 na 10 odstotkov.

Mislite, da bo sprememb pogojev manj, ko boste šli v EU?
Če govorim s Slovenci, se njihova pričakovanja, da bo EU kaj rešila namesto njih, niso ravno uresničila. Vsaka država se mora bojevati zase in sama s seboj, lahko le delamo in se trudimo. Če se zgodi kaj pozitivnega, smo srečni, če ne, pa se moramo s tem pač sprijazniti.

Se ob obali prodaja več nepremičnin in ali je zanimanje večje, ker Hrvaška vstopa v EU?
Zanimanja je veliko, kakor pa pravijo ljudje s tega področja, je zaradi krize nepremičnine težko prodati. Ponudba je velika, veliko ljudi jih išče, ampak vprašanje je, koliko nepremičnin se na koncu proda.