Na razpis za direktorja se je sicer javilo pet kandidatov. Pogoje so izpolnjevali štirje: trenutna vršilka dolžnosti direktorice Mija Ogrin, vodja galerije Prešernovih nagrajencev Marko Arnež, Marjana Žibert in Damir Globočnik. Z vsemi so bili že opravljeni razgovori, na podlagi programov tudi točkovanje. “Če bo odločila stroka, bo direktor Arnež, če politika, pa Ogrinova,” meni dobro poučen vir, ki pa ni želel biti imenovan.

Bojazen župana
Kranjski župan Mohor Bogataj se boji zakulisnih iger okrog izbire direktorja in ob tem morebitnih negativnih posledic za muzej. Še vedno upa, da bo pri izbiri novega direktorja odločala strokovnost, podrobneje pa postopka ni želel komentirati.

Kam se nagibajo
Arnež naj bi s svojim programom prepričal tako razpisno komisijo kot strokovni svet. Prednost mu daje tudi večina zaposlenih. Ogrinovo podpira svet zavoda, slišati je, da zelo intenzivno tudi SDS. “To, da nam je blizu, ni nobena skrivnost, čakamo pa argumente, na podlagi katerih se bomo odločili,” pravi eden od svetnikov sicer najmočnejše koalicijske partnerice v Kranju. V vrstah SD, druge najmočnejše partnerice, zagotavljajo, da bodo prednost pri izbiri dali stroki, karte pa bi lahko bolj odkril že današnji sestanek koalicije.

Na prelomnici
Gorenjski muzej je sicer na prelomnici. Novega direktorja čakata selitev v Lovski dvorec in odprtje nove stalne razstave v gradu Khislstein. Izziv bo tudi nadaljevanje trenda rasti števila obiskovalcev. Lani se je obisk v primerjavi z letom prej sicer zmanjšal, vendar pa Gorenjski muzej ni bil več upravitelj Prešernove hiše v Vrbi in Finžgarjeve hiše v Doslovčah. “Če bi dodali še te obiskovalce, bi bila številka višja kot leta 2009,” so prepričani. V prvih dveh mesecih letošnjega leta je število obiskovalcev podobno kot lani. “Splošno gledano še vedno opažamo porast, se pa vsekakor tudi na tem področju kažejo posledice recesije, saj nekatere šole iz bolj oddaljenih krajev odpovedujejo svoj obisk,” so zapisali.