"To je stvar prihodnosti," je novoimenovani vršilec dolžnosti direktorja Arhiva RS Jože Dežman odgovoril na vprašanje, ali se bo prijavil na razpis za direktorja, ki bo objavljen v pol leta. Vlada je zgodovinarja včeraj imenovala na mesto vršilca dolžnosti, potem ko je s tega mesta razrešila Dragana Matića. Postopki za nastop funkcije že tečejo, več pojasnil pa bo dal, ko bo mesto tudi dejansko zasedel.

Tiskovni predstavnik vlade Anže Logar je pojasnil, da je najverjetnejši razlog menjave, da je Matić sodeloval v lanski predreferendumski kampanji o noveli zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, saj to "na tej strokovni funkciji verjetno ni na mestu in verjamem, da je bil to eden od razlogov, da se je ta zamenjava zgodila".

Meršol ne bo odstopil

Menjavo so že obsodili v Pozitivni Sloveniji (PS) in SD. "Kadrovske zamenjave so edino, kar v tem trenutku vlada počne učinkovito. Vse preostalo je daleč od tega, kar Slovenija ta hip potrebuje," je bil oster vodja poslanske skupine SD Janko Veber.

Poslanka PS Melita Župevc pa je ob napovedi Mitje Meršola, da ne bo odstopil, dodala, da je "več kot očitno, da se začenja sezona političnega odpiranja arhivov". Meršol, ki je priznal, da je v Jugoslaviji kot dopisnik v Londonu sodeloval s Službo državne varnosti (SDV), pa je povedal: "Človek v svojem življenju počne marsikaj, o tem tudi presoja in tudi sam sem že dal pod črto, kar sem počel pred 40 leti." Dodal je, da je s tem deloval za domovino in ne proti njej. "Politično odpiranje arhivov se začenja na začetku vladanja vlade, ki je jasno in glasno ter več kot očitno s figo v žepu zatrjevala, da se z ideološkimi temami ne bo ukvarjala," je še dodala Župevčeva.

Na željo Državljanske liste Gregorja Viranta (DLGV) v koalicijski pogodbi res piše, da se vprašanj interpretacij polpretekle zgodovine ne bo odpiralo, a se DLGV o zamenjavi direktorja arhiva še ni pogovarjala. Vodja njihovih poslancev Rihard Braniselj je dejal le, da bodo počakali na obrazložitev in se nato opredelili.