Včerajšnje imenovanje Gašparja Gašparja Mišića na vrh Luke Koper še vedno odmeva v javnosti. Številni se z njegovim izglasovanjem namreč ne strinjajo; pravijo, da gre za politični konstrukt in da morajo pristojni ukrepati.

Civilna družba za pravično Slovenijo in stranka NSi sta pozvali KPK, naj razišče ozadje imenovanja Gašparja Gašparja Mišiča za predsednika uprave Luke Koper.

Iz KPK so kot odziv zapisali, da primer Gašparja Gašparja Mišiča ni eksces, je simptom določenega stanja. Stanja, v katerem je sistemska in politična korupcija – kot posledica sprege političnih ter drugih ozkih interesnih skupin in elit pri upravljanju velikega dela slovenskega gospodarskega in finančnega sistema – ključno prispevala k moralnemu in gospodarskemu propadu Slovenije, k poglabljanju nezaupanja ljudi v institucije pravne države in demokracijo ter k blokadi gospodarskega razvoja države.

"Danes v finančnem in gospodarskem krču ne gre več za politični preužitek na škodo javnega interesa, v mnogih primerih gre za preživetje. Zato je 'prerivanje okoli tega korita' tudi bolj očitno in bolj brutalno. Metodologija je enaka, le igralci na vrhu se občasno spreminjajo; skoraj brez izjeme so jo in jo še danes uporabljajo v vseh političnih spektrih. Na vse to KPK  že dalj časa argumentirano in glasno opozarja, tudi s poročili in pismi vladam ter državnemu zboru. A do vsebinske razprave o rešitvah še nikoli ni prišlo. Od ustanovitve in pozneje razgradnje Agencije za upravljanje kapitalskih naložb, ki je sicer nesporno imela svoje pomanjkljivosti, nista ne prejšnja ne sedanja vlada storili ali dokončali nobenega dejanskega koraka, ki bi vzpostavil normativni in institucionalni okvir obvladovanja tveganj upravljanja s kapitalskimi naložbami države, ki so danes že splošno znana."

"Politično kadrovanje ni kaznivo dejanje"

Poudarili so, da politično kadrovanje v Sloveniji ni kaznivo dejanje, je odraz sistemske in politične korupcije ter izraz nizke stopnje politične in korporacijske kulture, ne pa tudi korupcija v ožjem pomenu besede, kot jo opredeljuje zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. "Tak, vsem na očeh – očitno neustrezen in nezadosten –, je regulatorni ter institucionalni okvir delovanja v Sloveniji in velika večina levih ter desnih vlad v zadnjih dvajsetih letih ni pokazala bodisi znanja, bodisi pripravljenosti, bodisi sposobnosti oziroma moči, da bi to spremenila. Ne glede na pozive KPK, policiji ali sodstvu bi bil čas, da se politika na eni in na drugi strani zave, da tega v trenutnem pravnem okolju ne morejo spremeniti nadzorni organi sami." 

Pozivajo oblasti, naj preprečijo spopade omrežij

Zato, kot pišejo, v KPK pričakujejo, da se bodo nosilci politične oblasti zavedali svoje skrb vzbujajoče nemoči in nezmožnosti preprečiti takšne politično-korporativne kadrovske prakse. In da v okviru svojih pristojnosti in odgovornosti končno vzpostavijo pravni in institucionalni okvir, ki bo takšne nesprejemljive kadrovske prakse dejansko onemogočil, in kar je še pomembnejše, vzbudil prepotrebno zaupanje v njihovo kredibilnost in sploh zmožnost/sposobnost učinkovitega upravljanja javnih zadev, vključno z zagotavljanjem gospodarskih koristi Republike Slovenije.  

Hkrati pozivajo nosilce oblasti, naj prevzamejo odgovornost in dolžnost, povezano z vzpostavljanjem ustreznega kontrolnega okvira učinkovitega in transparentnega upravljanja državnega premoženja in povedo, kdaj in kaj bodo storili, da se bodo stvari izboljšale, da se samo omejijo in izkažejo dovolj zrelosti, odgovornosti in  moči, da preprečijo spopade omrežij ter prevlado klientelističnih in ozkih zasebnih interesov nad javnim interesom.