Policistkin pooblaščenec je že ob pravnomočnosti kazenske sodbe napovedal, da bo najbrž vložil odškodninsko tožbo. Za Delo je zdaj potrdil, da je to res storil, vsebine tožbe pa zaradi varovanja zasebnosti svoje stranke ne komentira. Časnika ob tem poročata, da policistka s tožbo od države oziroma ministrstva za notranje zadeve zahteva 7.000 evrov odškodnine.

A na pravobranilstvu po poročanju Dela menijo, da država ni odškodninsko odgovorna oziroma da policistka ni upravičena do izplačila odškodnine. Ker je nadrejenemu, čeprav brez pisne privolitve, sama izročila telefon, štejejo, da je privolila v posledico, poleg tega naj bi ji ne mogla nastati škoda. Nekdanji komandir je namreč zatrdil, da ni bral njenih ljubezenskih SMS-sporočil in da ni videl nobene fotografije.

Brskal po telefonu

Marolt se je sicer znašel v kazenskem postopku, ker je brskal po mobilnem telefonu podrejene policistke. Po smrti Baričeviča, ki so ga v začetku februarja 2010 na domu raztrgali njegovi bulmastifi, je od nadrejenih dobil nalogo, naj ugotovi, kdo je na kraju dogodka fotografiral njegovo truplo. Fotografija je v nekaj dneh zakrožila po spletu.

Pregledal je telefon policistke, ki mu ga je ta 15. februarja 2010 izročila na njegov ukaz, a je s tem, ko ga je pregledal in preiskal brez njene vnaprejšnje pisne privolitve in brez odredbe preiskovalnega sodnika, in to kljub njeni zahtevi, naj ji ga vrne, kot uradna oseba zagrešil kaznivo dejanje neupravičene osebne preiskave.

Okrajno sodišče je Marolta spoznalo za krivega, tudi višje sodišče se je septembra lani strinjalo, da je s pregledom policistkinega telefona nedvomno presegel mejo in kršil njeno pravico do zasebnosti. Z nadaljnjim pregledovanjem vsebine telefona pa je kršil ustavno pravico do komunikacijske zasebnosti. Obtoženemu je sodišče izreklo štiri mesece pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo dveh let za neupravičeno osebno preiskavo, ki jo je zagrešil kot uradna oseba.