Knjižnice. Če bodo obveljali predlogi ministrstva za kulturo (MK), bodo morale knjižnice od zdaj nakup knjig načrtovati strateško, pri tem pa bodo imeli uporabniki več besede. V združenju splošnih knjižnic (ZSK) se s predlogom ne strinjajo in opozarjajo, da je ta trenutek največja težava predvsem dejstvo, da za nakup novih knjig številne knjižnice sploh nimajo denarja.

Niti evro na prebivalca

"Ustanovitelji in večinski financerji splošnih knjižnic so lokalne skupnosti, ki so na področju financiranja knjižnične javne službe, opredeljene z zakoni in drugimi predpisi, različno zmožne izpolnjevati svoje obveznosti," opozarja predsednica ZSK Vesna Horžen. Predlani deset občin za nakup knjižničnega gradiva tako ni namenilo niti evra, šest občin pa manj kot evro na prebivalca. Horženova je prepričana, da bi morale knjižnice zagotavljati enak dostop za vse prebivalce povsod po državi. "Vendar pa so razlike med knjižnicami žal velike," poudarja.

Bralci že imajo besedo

V ZSK novemu urejanju nabavne politike nasprotujejo prav zato, ker menijo, da bi morala biti priporočila enaka za vse knjižnice. Po novem naj bi vsaka knjižnica namreč izdelala svoj javno dostopen strateški dokument nabavne politike za vsaj pet let, ki ga bo morala skupaj z vsakoletnim poročilom potrditi posebna komisija, v kateri bodo tudi uporabniki. V ZSK so prepričani, da gre za podvajanje dela, saj mora imeti vsaka knjižnica že zdaj izdelan strateški načrt dela, poročila o nakupu pa so vključena v letna poročila. "Uporabniki knjižnic sodelujejo pri nakupu knjižničnega gradiva na različne načine. Svoje želje sporočajo po elektronski pošti, izpolnijo obrazec za nakup knjige, pogosto pridejo kar z novo izdajo revije, ki piše o knjigah, in preverijo, ali so te knjige že na knjižnih policah. Najpogosteje pa potrebo neposredno izrazijo pri knjižničarjih," poudarja predsednica zveze bibliotekarskih društev Sabina Fras Popović.

Direktorji pod nadzorom

Ena od ključnih novosti zakona bodo sicer ostrejši pogoji za direktorja splošne knjižnice. "Pogoji v aktualnem zakonu niso bili opredeljeni, zato je določeno, da je za vodenje strokovnega in poslovnega dela zavoda poleg izkazanih vodstvenih sposobnosti potrebno tudi poznavanje področja dela splošne knjižnice," pojasnjujejo na MK. Spomnimo, pred nekaj meseci je veliko prahu dvignilo imenovanje nekdanjega policista in županovega sodelavca Boruta Novaka na čelo novomeške knjižnice, saj ni imel strokovnih izkušenj pri delu v knjižnici. "Strokovno poznavanje je nujno, saj je vezano na vsebino javnega zavoda, ki uresničuje določila javne službe na nekem specifičnem področju," je prepričana Fras Popovićeva. Do zdaj so lahko direktorji bibliotekarski izpit opravili šele v določenem času po imenovanju.