Predsednik sindikata Rok Cvetko je na današnji novinarski konferenci kritično ocenil potek socialnega dialoga med sindikatom in vodstvom ministrstva za notranje zadeve. Ocenil je, da je socialni dialog z vodstvom ministrstva izjemno nekonstruktiven. S sedanjim ministrom za notranje zadeve Hojsom so se doslej srečali le dvakrat, nazadnje minuli teden na izrecno zahtevo policijskega sindikata. Nezadovoljni so tudi s tem, ker da so sindikat in nekateri njegovi predstavniki podvrženi "stalni politizaciji, poniževanju, širjenju laži in omalovaževanju".

Med ministrstvom in policisti je odprtih več vprašanj, in sicer vprašanje (ne)odrejanja karanten migrantom v centru za tujce v Postojni ter izvajanje upravnih postopkov pred izdajo karantenskih odločb ljudem, ki v Slovenijo vstopajo iz rdečih držav, ki jih vodijo policisti, čeprav za to niso usposobljeni.

Odprti sta še dve plačni vprašanji, in sicer plačilo dodatkov po kolektivni pogodbi in koronskem zakonu tistim policistom, ki so še pred razglasitvijo epidemije delali na meji z Italijo, kjer je takrat že veljala epidemija, ter izplačilo dodatka za delo v času epidemije in dodatka po protikoronski zakonodaji pripadnikom posebnih policijskih enot. Cvetko je sicer izpostavil, da je minister Hojs v torek v DZ pojasnil, da preverjajo, ali ti dodatki pripadnikom posebnih policijskih enot dejansko niso bili izplačani, ter dejal, da v kolikor to drži, jim bodo to izplačali. Tudi to je Cvetko podčrtal kot primer nekomunikacije s sindikatom, saj sindikata o tem niso obvestili.

Foto: STA/Daniel Novakovič Aleš Hojs

Cvetko pa je izpostavil tudi vprašanje izpolnjevanja dela stavkovnega sporazuma iz 2018, ki vlado zavezuje k pripravi neodvisne strokovne analize vrednotenja delovnih mest uradnikov s posebnimi pooblastili, torej policistov, vojakov, carinikov, pravosodnih policistov in podobnih.

Kot je navedel, je vlada tako neodvisno analizo resda naročila, a je ministrstvo za notranje zadeve med njeno pripravo podajalo vsebinske pripombe in torej vplivalo na njeno vsebino. Zato je za sindikat končna ugotovitev analize, da odstopanja v obremenitvah med uniformiranimi poklici ni, nesprejemljiva. Sploh v luči dejstva, da je neodvisna evropska analiza pokazala drugače.

V Policijskem sindikatu Slovenije pravijo, da je Hojs minuli teden omenjeno analizo uporabil za izsiljevanje sindikata, saj da jih je seznanil, da v kolikor vlada potrdi ugotovitve te analize, policistom ne bodo več izplačevali dodatka za povečan obseg dela za obvladovanje migracij, ki je na letni ravni "težak" 15 milijonov evrov. Takega sklepa pa da vladi ne bo ponudil v potrjevanje, če bo sindikat v javnosti prenehal opozarjati na nepravilnosti.

V zadnjem času so namreč v javnosti odmevale nekatere kadrovske menjave ter različni nadzori v kriminalistični policiji ter na Nacionalnem preiskovalnem uradu. Cvetko je glede tega na novinarsko vprašanje potrdil, da so se nanje obrnili nekateri člani sindikata. Kot je pojasnil, ob vsaki zadevi, s katero so seznanjeni, najprej vsebinsko ocenijo, "ali gre za prekoračitev pooblastil, ki posega v pravice iz delovnega razmerja, ali pa gre za poseg, ki je morda nenavaden, a vendarle pravno dopusten". O vsem pa prvenstveno obveščajo članstvo in ne javnosti.

Foto: Profimedia policija Slovenija zaščitne maske

V sindikatu to ocenjujejo kot "zelo odkrit poskus izsiljevanja ali ustrahovanja in neposreden poskus vplivanja na ustavno zagotovljeno pravico do sindikalnega delovanja". Svet policijskega sindikata je tako danes zavzel enotno stališče, da "na taka izsiljevanja ministra ne pristajamo, jih najostreje zavračamo in zaradi jasnih indicev, da gre v tem primeru za prirejeno analizo, se svet preoblikuje v stavkovni odbor", je pojasnil Cvetko.

Politiki očitajo, da ko razmere terjajo več dela policistov, vedno veliko obljubljajo, ko se take zahtevne razmere končajo, pa obljub ne izpolnijo. Današnje preoblikovanje v stavkovni odbor po pojasnilih Cvetka še ne pomeni sindikalnega zaostrovanja, če se bo vodstvo ministrstva primerno odzvalo. "Namen tega je v prvi fazi, da delodajalec prepozna potrebo po konstantnem strpnem vodenju socialnega dialoga. Če se to ne bo zgodilo, se lahko začnejo posamezne aktivnosti, ki lahko vodijo tudi v sindikalni konflikt," je pojasnil ob tem.