Pogajanja. “Policijska sindikata se z vlado ne bosta pogajala o tem, ali bo referendum o varčevalnih ukrepih. Policisti smo šele en mesec po začetku stavke od vlade prvič prejeli signal, da so se sploh pripravljeni pogovarjati o našem položaju. Zato se bosta policijska sindikata začela ta teden z vlado usklajevati zgolj in samo o tem, kako izboljšati položaj policistov v državi, ne pa o tem, ali bomo umaknili pobudo za referendum,” napoveduje Zoran Petrovič, šef Sindikata policistov Slovenije (SPS).

Zakaj sploh pogajanja?

Prav Petrovič je namreč prvi podpisal pobudo za razpis novega referenduma. Na njem bi državljani odločali o tem, ali naj se začnejo izvajati varčevalni ukrepi, ki jih z zakonom za uravnoteženje javnih financ predlaga vlada.

Niti Petrovič niti predstavniki drugega Policijskega sindikata Slovenije (PSS), ki združeno usmerjajo policijsko stavko, ne želijo vnaprej špekulirati in napovedovati, kaj bi jim vlada morala ponuditi, da bi bili pripravljeni umakniti pobudo za referendum. “Če bi se vlada takoj odzvala na samo napoved stavke v začetku aprila, stavke sploh ne bi bilo. Žal je zdaj do pogajanj z vlado prišlo v takšni napeti situaciji,” dodaja Petrovič.

“Ne odstopite, nikakor!”

Neuradno policisti svoja sindikata vse glasneje pozivajo, naj pod nobenim pogojem ne upoštevata pozivov vlade, naj se pobuda umakne. “Na tem referendumu se ne bi odločalo le o plačah policistov in drugih javnih uslužbencev, ampak na primer tudi o tem, ali je dopustno, da se z varčevalnimi ukrepi ohromijo tudi upokojenci in študenti. Zato ni pravično, da se zdaj nam policistom očita, da bomo z referendumom uničili državo in da jo izsiljujemo. Mi smo šele s to pobudo dobili možnost, da se začnejo pogajati o tem, kako bi nam država začela dajati samo tisto, česar že več kot 20 let ne dobivamo. Zato bomo vztrajali, naj sindikata ne umakneta pobude za referendum. Nenazadnje ne moremo zdaj na vrat na nos umakniti pobude, ki jo podpira štiri tisoč državljanov, samo ker se je vlada ustrašila. Z umikom bi izgubili tudi njihovo podporo,” je neuradno slišati iz policijskih vrst.

Posledice bolj neposredne

Pravni strokovnjak Rajko Pirnat ob tem pravi, da ni mogoče vnaprej napovedati, ali bi ustavno sodišče referendum o zakonu za uravnotežitev javnih financ avtomatično dopustilo. “Ustavno sodišče je razvilo posebno metodologijo, po kateri presoja, ali bi z neuveljavitvijo določenega zakona že v obdobju enega leta nastale protiustavne posledice.

V primeru tega zakona so posledice veliko bolj neposredne, kot so bile v primeru družinskega zakonika ali pokojninske reforme,” meni. Kar nekaj primerov je, dodaja Pirnat, ko ustavno sodišče referenduma ni dovolilo – na primer referenduma o gradnji džamije – čeprav to ni najbolj primerljivo.

Preberite še komentar: Policisti vladi: Šleka pac šleka pac