Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) od državnih podjetij zahteva, naj do konca leta razkrijejo, komu namenjajo donatorska sredstva. Hkrati morajo javno objaviti izdatke naročanja blaga in storitev, kar pomeni vse od papirja do pravnih in oglaševalskih pogodb. Če družbe tega ne bodo storile, bi bili lahko v skrajnem primeru zamenjani njihovi nadzorniki, saj bo to eno od meril, po katerih jih bodo ocenjevali.

"To je grožnja podjetjem"

V AUKN pravijo, da so se za to odločili, ker je država "zainteresirana, da se v družbah, v katere je vložen denar davkoplačevalcev, z izdatki ravna z vso potrebno skrbnostjo". V Združenju nadzornikov Slovenije pravijo, da je priporočilo "glede objavljanja podatkov o teh poslih na spletni strani družbe neobičajno in posega v poslovne skrivnosti družb ter pogajalska izhodišča strank v poslu".

Dodajajo, da bi to lahko škodovalo družbi na trgu. Priporočilo sicer predvideva, da se lahko v izjemnih primerih podatki ne objavijo, da ne bi škodovali konkurenčnemu položaju družbe. Kakšni so ti primeri, pa priporočilo natančneje ne opredeljuje.

Pravilo ne velja za vse

Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes opozarja, da v zahtevi AUKN ni nič spornega pri družbah, ki so v večinski lasti države. Večje težave vidi tam, kjer je država le delni lastnik.

"AUKN v teh družbah tega ne more zahtevati, saj je država le eden od delničarjev. Lahko sicer da priporočilo, a je nato od uprav odvisno, ali ga bodo sprejele," razlaga. Kako se bodo odzvala podjetja, za zdaj ni jasno. V Holdingu Slovenske elektrarne denimo pravijo, da "še preučujejo pravne osnove za izvedbo zadnjih priporočil AUKN".

Nezaupnica nadzornikom

Nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik pravi, da "že dolgo velja teza, da se državni denar pretaka iz podjetij v roke zasebnikov". Meni, da je lahko eden od načinov za preprečitev tega povečanje transparentnosti. Opozarja pa, da bi "v normalnih razmerah morali imeti nad tem pregled nadzorniki". Zato je, kot pravi, ta poteza AUKN "nezaupnica nadzornikom in upravam".

AUKN (ne) širi pooblastila

Pred slabim mesecem je AUKN začela pozivati državljane, naj prijavijo nepravilnosti v državnih podjetjih. Na agenciji pravijo, da so do zdaj prejeli "več informacij iz več različnih družb", a ne želijo izdati, za kakšne kršitve naj bi šlo, saj naj bi bile prijave "nepreverjene in kot take neprimerne za javno predstavljanje". Dodajajo, da vse prijave pošiljajo nadzornikom, ki jih morajo preveriti in ukrepati. Do zdaj so to storili v 13 družbah.

Pravnik Rajko Pirnat pravi, da v tem primeru "ne gre nujno za prekoračitev pristojnosti, saj se lahko lastnik kadarkoli pozanima, ali se v podjetju dogajajo nepravilnosti". S tem naj ne bi posegali v pristojnosti organov pregona. "AUKN pa očitno sumi, da nadzorniki pri opravljanju svoje funkcije niso učinkoviti," dodaja Pirnat. Na vladi pravijo, da potez AUKN ne morejo komentirati, saj da ne morejo soditi o delu neodvisnih agencij, ker bi s tem "kršili temeljni princip, zaradi katerega je bil AUKN ustanovljen".