Kriminalna združba se je ukvarjala z izvrševanjem kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Člani združbe so različne vrste prepovedanih drog tihotapili tudi iz tujine, v velikih količinah pa so sami izdelovali amfetamin. V okviru preiskave je slovenska policija prijela več osumljencev, ki so s prepovedanimi drogami oskrbovali slovenski in tuji trg, ter  zasegla preko 120 kg amfetamina, več deset kilogramov drugih vrst prepovedanih drog in preko 150.000 evrov.

Boštjan Lindav, direktor Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, je dejal, da gre za mejnik na področju kriminalističnega preiskovanja. Policisti in kriminalisti so uspeli pridobiti dokaze o grosistični proizvodnji drog izredno dobro organizirane kriminalne združbe. Ta je svoje delovanje spreminjala, uporabljala sodobne informacijske kanale, kar je še dodatno oteževalo preiskavo. 

Za kilogram kokaina tudi 60 tisoč evrov

Damjan Petrič, vodja Sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Ljubljana, je povedal, da so preiskavo pred 28 meseci nadgradili in v torek uspešno končali s pomočjo prikritih preiskovalnih ukrepov. V sodelovanju z državnim tožilstvom in hrvaško policijo jim je uspelo pridobiti dokaze zoper 46 oseb, za katere je bilo ugotovljeno, da so se združile in si razdelile vlogo z namenom, da otežijo preiskavo. 

Torkove preiskave so bile izvedene na domovih osumljencev, v varnih skladiščih, v vozilih in na drugih mestih, za katera so vedeli, da hranijo drogo. Večina osumljencev je delovala povsem neopazno in ni izstopala v javnosti. Način prikrivanja dejavnosti izkazuje, da so bili visoko profesionalno naučeni, kako morajo delovati. Med seboj se niso osebno srečali in poznali. Vsak je odigral svojo vlogo in imel svojega nadrejenega. Za delovanje so uporabljali posebne kriptirane telefone.

Vloge so imeli znotraj združbe dobro razdeljene. Določeni posamezniki so bili zadolženi za odkrivanje in pridobivanje varnih skladišč za drogo, drugi so bili zadolženi za novačenje distributorjev, tretji so delali kot kurirji in so iz ene točke na drugo vozili večje količine droge, četrti so postavljali ceno za prodajo. Pri določanju cene so upoštevali več dejavnikov, od tega, kam jo je bilo treba dostaviti, kakšna je bila njena čistost, do tega, kolikokrat je dotični odjemalec od njih drogo prevzel. Cena kokaina za kilogram je tako nihala od 21 tisoč pa vse do 60 tisoč evrov. Za tableto ekstazija so računali od 0,75 evra do 1,5 evra. Kilogram amfetamina je stal od 1500 do 2500 evrov. 

"Za Slovenijo je na tem področju to ena največjih zadev, kar potrjuje količina zasežene droge. Bolj zaskrbljujoče je to, da smo pred desetimi leti bolj preiskovali prevoz droge čez naše ozemlje, tukaj pa imamo paleto vseh drog, pri čemer so v Sloveniji začeli ustvarjati sintetično drogo, ki je zelo nevarna in jo lahko proizvajajo v velikih količinah."

Damjan Petrič, vodja Sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Ljubljana

Foto: Policija prepovedane droge

Del združbe je skrbel za dobavo v Slovenijo, tako heroina z Bližnjega vzhoda kot kokaina iz Južne Amerike. Nabavljali so tudi sestavine za proizvodnjo amfetamina, s katerim so oskrbovali Slovenijo, Hrvaško in ostale sosednje države. 

V hišni preiskavi so tako zasegli nekaj manj kot 5 kilogramov kokaina, nekaj manj kot 10 kilogramov heroina, okoli 30 kilogramov konoplje ter 125 kilogramov amfetamina. Ugotovili so, da so imeli osumljenci še sestavine, s katerimi bi lahko proizvedli še 300 kilogramov amfetamina. 

Po ocenah policije je grosistična vrednost droge, ki so jo zasegli 600.000 evrov, kar pomeni, da bi pri prodaji na drobno lahko zaslužili še do trikrat ali štirikrat več. Posamezni člani so s svojim delovanjem pridobili 1,3 milijona evrov. Posamezen kurir je na primer za prevoz 17 kilogramov droge dobil 41.000 evrov, organizator distribucije je zaslužil 140.000 evrov.  

Preiskava še ni končana, saj jih čaka še preiskava izvora finančnih sredstev, ki so jih imeli osumljenci v neomejenih količinah. 

Par iz Kamnika del združbe
Hrvaška policija je konec julija lani na mejnem prehodu Rupa prijela par iz Kamnika, ki je v svojem vozilu prevažal več kot osem kilogramov droge. Največ je bilo amfetaminov, poleg tega pa še kokain, heroin, ekstazij, marihuana in hašiš. S prodajo te droge bi lahko zaslužila več kot 130 tisoč evrov.

Policisti so potrdili, da sta bila lani prijeta Slovenca del te združbe. Kakšna je bila njuna vloga in dejavnost znotraj združbe pred tem dogodkom in po njem, bo pokazala nadaljnja preiskava.

40 aretiranih Vodja združbe Slovenec in Hrvat, skladišče droge v Ljubljani

Na Hrvaškem v priporu šest oseb

"Na Hrvaškem smo zadnji dan akcije prijeli šest oseb, državljanov Hrvaške, eno osebo, državljana Srbije, še iščemo," je dejal Božo Barbarić, vodja Službe za boj proti korupciji in organizirani kriminaliteti - Reka, Policijski nacionalni urad za boj proti korupciji in organizirani kriminaliteti, Ravnateljstvo policije.

Zoran Nikolić, policijski inšpektor iz Službe za boj proti korupciji in organizirani kriminaliteti – Reka, je povedal, da so prve informacije o delovanju združbe dobili konec leta 2017 in v začetku leta 2018. Povezali so se s slovensko policijo, s katero so si na dnevni bazi izmenjevali informacije. V torek so na območju sedmih policijskih uprav na Hrvaškem izvedli usklajeno akcijo in včeraj nato privedli osumljence v Reko, kjer jim je bil izrečen pripor. 

V sklopu akcije so hrvaški policisti zasegli 8 kilogramov različnih drog, ki so bile namenjene proti otoku Pagu, v Zagrebu pa Kokain, ki je bil namenjen v Bosno in Hercegovino. 

"Gre za eno kriminalno skupino, ki je imela dobro povezan menedžment, medtem ko nižji deli združbe niso vedeli en za drugega," je poudaril Nikolić in dodal, da meja med državama zanje ni obstajala. Na vprašanje, ali so bili člani združbe zaposleni, ali je šlo za brezposelne osebe, je Nikolić dejal, da je bil glavni človek hrvaškega dela združbe fiktivno zaposlen. Vsi pa so prikrivali svoje delovanje in okolica o tem ni vedela nič. 

18 osumljencev v sodnem pridržanju

Višja državna tožilka z Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani Tamara Gregorčič je povedala, da je bila izdana zahteva za preiskavo zoper 46 osumljencev. Osemnajst so jih pripeljali pred sodnika, ki je zanje odredil sodno pridržanje. V prihodnjih dveh dneh bodo opravljena zaslišanja, na kar bodo sprejete odločitve o tem, ali bo zanje izrečen pripor.

Kot je povedala, so bili mnogi člani v preteklosti že kaznovani tudi za istovrstna kazniva dejanja in tako posledično seznanjeni z metodami odkrivanja kaznivih dejanj.

Slovenska policija je pri preiskavi najtesneje in najbolj intenzivno sodelovala s hrvaško policijo, saj je večina droge šla na Hrvaško. Sodelovali so tudi z avstrijsko, češko, nemško in deloma tudi špansko policijo. 

Slovenija Slovenski policisti zasegli več kot 120 kg amfetaminov

Policija potrebuje dodatna pooblastila

Lindav je opozoril, da organizirane kriminalne združbe čedalje bolj uporabljajo sodobnih informacijskih kanalov, kar za policijo ob pomanjkanju ustreznih pooblastil predstavlja težavo. "Na področju kriminalitete prihaja do očitnih sprememb. Kriminalistična policija se nanje odziva s spreminjanjem načina svojega delovanja, vendar pa potrebujemo tudi dodatna pooblastila, če hočemo uspešno in učinkovito preiskovati kriminaliteto. Na vse to smo javno opozarjali, vendar vsi naši predlogi v zakonodajnem postopku ostanejo nesprejeti oziroma zavrženi. Očitno odločevalci želijo neučinkovito in nesposobno kriminalistično policijo," je dejal.

Poudaril je, da slovenska kriminalistična policija uživa velik ugled v tujini in velja za verodostojnega partnerja. Ta preiskava je eden od primerov odličnega sodelovanja in usmerjanja s strani državnega tožilstva ter sodelovanja s hrvaškimi kolegi. Preiskava je trajala več kot dve leti, kar je povsem normalno. "V teh dveh letih je bila policija večkrat deležna očitkov o nestrokovnosti in nesposobnosti," je dejal in dodal, da so se za diskreditacijo uporabljala različna sredstva javnega obveščanja, mnenja kvazi strokovnjakov itd. 

Foto: Policija prepovedane droge

Zagotovil je, da bo kriminalistična policija nadaljevala z nepristranskim preiskovanjem najzahtevnejših kaznivih dejanj, varovanja ljudi ob spoštovanju človekovih pravic. Preiskave opravljajo posamezniki, ki delajo predano, strokovno in zakonito, pogosto tudi na račun prostega časa, ki bi ga lahko posvetili družinam. Ob tem se je Lindav pridružil zahvali generalne direktorice policije Tatjane Bobnar tem posameznikom.

dezurni@zurnal24.si