Ob tem poudarjajo, da je policija odgovorna za varnost ljudi in varovanih dobrin, zakonodajalec pa za takšno ureditev policijskih pooblastil, da so uravnotežena med svobodo in nadzorom.

V policiji opozarjajo, da je uporaba policijskih pooblastil že sedaj zelo nadzorovana, seveda pa bi moralo biti enako tudi pri uvedbi morebitnih novih. "Boj proti resnemu kriminalu in hiter tehnološki razvoj sta glavna razloga, da se mora tudi policija odzivati z učinkovitimi ukrepi," so zapisali.

Zaostajamo za EU

Pojasnjujejo, da posamezniki in organizirane kriminalne združbe danes izvršujejo kazniva dejanja v ozkem zaprtem krogu, z natančno določenimi vlogami posameznikov in izredno previdno.
Navajajo tudi, da so v preteklosti večkrat opozarjali na potrebo po uveljavitvi nekaterih novih pooblastil zaradi novih pojavnih oblik kaznivih dejanj ali tehnološkega razvoja, pa se temu ni sledilo. Zato danes na nekaterih področjih dela pri ureditvi policijskih pooblastil zaostajajo za drugimi državami EU. Ne morejo na primer uporabljati prikritih preiskovalnih ukrepov pri iskanju določenih oseb, za katerimi je razpisana tiralica ali evropski nalog za prijetje in predajo.

Ena od predlaganih sprememb je, da se v skladu z vsemi načeli strogega testa sorazmernosti uredi uporaba t. i. IMSI-lovilca. Gre za uporabo tehničnih sredstev za ugotavljanje podatkov za razpoznavo opreme in številk ali lokacijo komunikacijskega sredstva, ne pa za vsebino komunikacije, so navedli. S to napravo torej policija ne bi prisluškovala.

Predlog je po njihovih navedbah obravnavala delovna skupina na pravosodnem ministrstvu, ki jo med drugim sestavljajo strokovnjaki s pravosodnega in notranjega ministrstva, vrhovnega državnega tožilstva, vrhovnega sodišča in informacijskega pooblaščenca. Strokovna razprava se je odvijala več mesecev, rešitev pa predvideva uporabo IMSI-lovilca pri najhujših oblikah kaznivih dejanj s področja organizirane in gospodarske kriminalitete, navajajo v policiji.

Ukrep bi se tako po njihovih pojasnilih izvajal na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika, torej ob predhodni in naknadni sodni kontroli, v največji možni meri pa bi bile zaščitene tudi pravice tretjih oseb.

V podobno smer gre tudi predlog glede namestitve programske opreme, ki sicer še ni dokončno oblikovan, omogočal pa bi prestrezanje kriptirane komunikacije preko spleta. Tudi ta ukrep bi bil mogoč le ob predhodni in naknadni sodni kontroli, ko so sicer izpolnjeni zakonski pogoji za odreditev ukrepa nadzora elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem, navajajo v policiji. To bi bilo mogoče le v primeru hujših kaznivih dejanj s hujšo predpisano kaznijo, ob obstoju utemeljenih razlogov za sum in ko ne bi bilo mogoče pridobiti dokazov z drugimi - manj invazivnimi - ukrepi.

Ob tem dodajajo, da lahko policija v določenih primerih odkrivanja ali preprečevanja najhujših kaznivih dejanj lahko že sedaj, po odredbi preiskovalnega sodnika, vstopi v stanovanje ali druge prostore in namesti tehnična sredstva za dokumentiranje. Tudi vse izsledke, ki jih pridobi z izvedbo prikritih preiskovalnih ukrepov, že sedaj v celoti izroča državnemu tožilstvu oz. sodišču. Podobno je tudi z dokazi, ki jih pridobivamo s policijskimi pooblastili, vsi so v nadaljnjih postopkih deležni sodne presoje, so še navedli.