S tem je sodišče v pretežnem delu sledilo odločitvi informacijskega pooblaščenca in odločilo, da je večina teh dokumentov prosto dostopnih informacij javnega značaja, poroča Dnevnik.

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je namreč policiji odredila, da mora razkriti dokumente o ravnanju s prosilci za azil. Po njenem mnenju bi morala biti javnost seznanjena z vsebino dokumentov, da bi se prepričala, ali so postopki obravnave migrantov in prosilcev za azil zakoniti.

S tem je pooblaščenka delno ugodila pritožbam nevladne organizacije Amnesty International Slovenije (AIS), ki je opozarjala na sum, da policija migrantom preprečuje, da bi zaprosili za azil, in da jih namesto tega nezakonito izganja na Hrvaško. Dokumenti naj bi med drugim vsebovali tudi neobičajno navodilo - če slovenski policisti sodelujejo v skupni patrulji s hrvaškimi policisti, naj bi prosilci za azil kar avtomatično "pripadli" Hrvaški, ne glede na to, da je bila prošnja za azil izražena v Sloveniji pri slovenskem policistu.

Pooblaščenka je pritožbam delno ugodila, v enem delu pa sledila tudi navedbam policije, da gre za taktiko in metodiko njihovega dela in posledično za izjemo notranjega delovanja. Ni pa sledila navedbam policije, da predstavljajo notranje delovanje tudi dokumenti, ki se neposredno nanašajo na obravnavo migrantov na meji in na izvajanje postopkov, ki jih ureja zakonodaja.

Ko so poslali nova navodila, je število prošenj za azil takoj upadlo

Policija je odločbo informacijske pooblaščenke izpodbijala na upravnem sodišču, to pa je sedaj po navedbah Dnevnika odločilo, da morata ministrstvo in policija razkriti več dokumentov. Gre za navodila za delo z migranti, ki jih je vodstvo policije v prvi polovici leta 2018 pošiljalo obmejnim policijskim postajam. Po prejemu teh navodil so policisti spremenili ravnanje, posledično je uradno število prošenj za azil v Sloveniji izrazito upadlo, piše Dnevnik.

Kot je za časnik pojasnila Prelesnikova, je sodišče v pretežnem delu sledilo njihovi odločitvi. Od sedmih dokumentov je treba le delno prekriti dva dokumenta, vsi drugi pa so prosto dostopne informacije javnega značaja, je dodala. Eden od podatkov, ki jih je po odločbi sodišča treba še delno prekriti, je ime računalniške aplikacije, v kateri policija zapisuje postopke z migranti. Drugi podatek, ki ga je zaščitilo sodišče, pa se nanaša na vračanje prebežnikov na Hrvaško v okviru postopkov, ki jih izvajajo mešane slovensko-hrvaške policijske patrulje.

Na notranjem ministrstvu morajo sodbo še preučiti. Ali bodo dokumente kmalu razkrili, je odvisno tudi od odločitve, ali bodo vložili zahtevo za revizijo na vrhovnem sodišču, še piše Dnevnik.

dezurni@zurnal24.si