Ob upoštevanju dejstva, da je v poletnih mesecih na cestah še več prometnih nesreč, je napoved števila umrlih v prometnih nesrečah v času turistične sezone - junija, julija in avgusta - 48 smrtnih žrtev, kar je več kot lani, ko je na cestah umrlo 42 ljudi.
Letošnji julij bo po napovedih nekoliko boljši kot lanski, avgusta pa se pričakuje ponovno poslabšanje prometne varnosti. V Javni agenciji RS za varnost prometa želijo zato doseči izboljšanje sedanjega stanja, predvsem pa zmanjšati število mrtvih in hudo telesno poškodovanih, kjer se kot vzroka najhujših posledic prometnih nesreč pojavljata alkohol in prehitra vožnja.
"Hitrost je najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek prometnih nesreč, predvsem tistih z najhujšimi posledicami. Prekoračitev dovoljenih hitrosti je široko razširjen družbeni problem in predstavlja enega glavnih vzrokov najhujših posledic prometnih nesreč v večini držav članic. Hitrost prispeva h kar tretjini prometnih nesreč s smrtnim izidom ali hudimi telesnimi poškodbami in je glavni dejavnik pri ugotavljanju teže poškodb," opozarjajo na agenciji.
Tudi število prometnih nesreč, pri katerih je kot dejavnik prisoten alkohol, se v zadnjih letih ne spreminja bistveno, čeprav se je število alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč v zadnjem letu zmanjšalo. Najpogosteje je alkohol kot dejavnik oziroma vzrok prisoten skupaj s hitrostjo in nepravilno smerjo ali stranjo vožnje. Skrb vzbujajoč je predvsem delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom, saj je tretjina le-teh pod vplivom alkohola.
"Na slovenskih cestah v zadnjih letih opažamo, da se je število enoslednih motornih vozil povečalo. S povečanjem števila enoslednih motornih vozil imajo vozniki teh vozil vedno večjo vlogo in bistveno prispevajo k varnosti v cestnem prometu. Obenem pa ne gre prezreti vedenja in ravnanja ostalih udeležencev do voznikov enoslednih motornih vozil. Vozniki enoslednih motornih vozil ostajajo, kar zadeva varnosti, ena izmed bolj izpostavljenih udeležencev. Podatki kažejo, da je treba tej kategoriji posvetiti večjo pozornost, ne glede na dejstvo, da se je število mrtvih voznikov enoslednih motornih vozil v prometnih nesrečah v zadnjih letih postopoma zmanjševalo," še pravijo na javni agenciji za varnost prometa.
Stanje varnosti cestnega prometa se je v primerjavi z enakim obdobjem lani v prvih šestih mesecih letošnjega leta poslabšalo, predvsem v Podravski regiji.
Podrobnejše aktivnosti redarjev in policije v času turistične sezone bodo pristojni predstavili na današnji novinarski konfereneci, kjer bo svojo osebno izkušnjo iz prometne nesreče z udeleženci delil tudi Matej Lednik iz Gibanja Še vedno vozim, vendar ne hodim.
Poleti na cestah več smrtnih žrtev
Do 6. julija je na slovenskih cestah umrlo že 73 ljudi. Stanje varnosti v cestnem prometu se v poletnih mesecih lahko še poslabša, opozarja stroka, saj je na cestah zaradi turistov več gneče. Pri tem so najbolj ogroženi kolesarji, vozniki enoslednih motornih vozil in pešci.