Minister Andrej Vizjak poudarja, da bodo spremembe nove pokojninske zakonodaje postopne, premišljene in izpeljane v ustreznih prehodnih obdobjih. Rezultati simulacije učinkov pa po njegovih besedah kažejo, da lahko okrog 150 milijonov evrov finančnega učinka pokojninske reforme pričakujemo že v prihodnjem letu, nadaljnjih 230 do 240 milijonov evrov pa v letu 2014. Prav tako bi z reformo preprečili nadaljnji negativni trend padanja pokojnin in nekoliko omilili trend naraščanja števila upokojencev v obdobju do leta 2020, je pojasnil.

Glede pobegov v upokojitev iz strahu pred novim zakonom, ki so se dogajali tudi pred poskusom prejšnje pokojninske reforme, Vizjak pravi, da se temu tudi tokrat ne bo dalo povsem izogniti. Bodo pa po njegovem mnenju ključna sporočila, s katerimi bodo nagovarjali javnost. "Če bomo realni in ljudi ne bomo strašili, bo tega manj," je dejal.

Ob tem je omenil polovične ali netočne informacije, ki jih objavljajo mediji. Med njimi je ta, da bo treba delati do 65. leta, kar po njegovih besedah ne drži, saj se bo lahko posameznik, ki je delal 40 let in ima dovolj zavarovalne dobe, upokojil pri 60 letih.

Nižanje odpravnin in krajšanje odpovednih rokov

Glede reforme trga dela je Vizjak dejal, da se pri postopkih sklepanja in odpovedi delovnega razmerja osredotočajo na materialno resnico in ne na proceduro. "Debirokratizacija in poenostavitev postopkov je izjemno pomemben element, ki bo pripomogel k večji prožnosti. Hkrati pa zagotavlja tudi varnost, saj ne spreminjamo oziroma ne krepimo razlogov za razvezo delovnega razmerja," je povedal.

Predlog predvideva tudi nižanje odpravnin in krajšanje odpovednih rokov. Vizjaku se zdi pomembno, da se zaposleni čim prej aktivno loti iskanja nove zaposlitve že v času odpovednega roka. "To pomeni, da delavec ohranja zaposlitev, ne pa tudi delovnega mesta. Prizadevamo si za stabilnost zaposlitve in ne za varnost delovnega mesta," je pojasnil.

Vizjak najtrša pogajanja z delodajalci pričakuje pri poenostavitvah sklepanja pogodb za določen čas in pri enotni pogodbi za nedoločen čas, ki jo predvideva vladni predlog reforme. "Delodajalci bodo zagotovo znova načeli tudi vprašanje plačanega odmora med delovnim časom, kar smo umaknili iz predloga," je dejal.

In kako bo pri sindikatih?

"Pričakujem, da bodo pogajanja s sindikati najtežja pri poenostavitvah postopkov za odpuščanja delavcev in pri našem predlogu uvedbe začasnega in občasnega dela, ki ga mnogi zamenjujejo z malim delom," je dejal.

Kot pravi, se začasno delo od malega razlikuje v dveh varovalkah, ki so jih vgradili v začasno delo. "Začasno in občasno delo je po našem predlogu možno posredovati zgolj prek zavoda za zaposlovanje, v okviru katerega želimo, da bi se oblikovale borze začasnih in občasnih del," je pojasnil. Druga varovalka je zmanjšanje dovoljenega obsega ur pri delodajalcih.