Poleg neprimerljivih kazalnikov kakovosti v bolnišnicah nas lahko skrbijo goljufije. Nadzora, ali bolnišnice objavljajo resnične podatke, ni, smo neuradno izvedeli od naših sogovornikov. Le zakaj bi torej bolnišnice, kjer pacienti množično padajo s postelj in kjer so bolnišnične okužbe stvar vsakdana, o tem brez sramu poročale naprej? To bodo storile le z doslednim nadzorom, ki ga bo nujno treba uvesti. Za zdaj nas lahko tolažijo besede profesorja, porodničarja in psihologa Marjana Pajntarja, da se takšne goljufije dolgoročno odkrijejo. Njegova 22-letna izkušnja pri zbiranju kazalnikov kakovosti kaže, da se dolgoletni goljufi, ki skrivajo svoje napake, prej ali slej ulovijo v mrežo statistik ali se pojavijo v časniku.

Izboljšanje
Objavljeni kazalniki kakovosti za bolnišnice so za zavarovance neuporabni. Primerjava med bolnišnicami je nemogoča in nesmiselna, zanašamo se lahko le na priporočila in izkušnje znancev ter sorodnikov. Kljub kaosu in pomanjkljivostim pa zbiranje kazalnikov pozdravljamo. Pozdravlja ga tudi zdravstveno osebje. Če nič drugega, lahko podatke primerjajo vsaj sami s sabo iz leta v leto in iščejo rešitve. V izolski bolnišnici so na primer na podlagi svojih kazalnikov za zmanjšanje števila padcev s postelje med drugim namestili dodatne varovalne ograjice, za zmanjšanje števila preležanin pa uvedli projektno-multidisciplinarne time za rane. Če bodo pacienti z izboljšavami zadovoljni, sploh ni pomembno, ali bodo o svojih ugotovitvah poročali naprej.