Novi zakon zajema vse dele okolja - zrak, vodo, ohranjanje narave ter podnebne spremembe. Uvaja instrumente na področju varovanja okolja, kot so načrtovanje, presoja vplivov na okolje, dovoljevanja in finančni inštrumenti, je v razpravi o predlaganih dopolnilih v državnem zboru v torek poudaril okoljski minister Andrej Vizjak.

Slovenija na področju varstva okolja po njegovem potrebuje nov, moderen zakon, tudi ker je bil dosedanji zaradi večkratnih dopolnitev in sprememb povsem nepregleden. Z zakonom se ob tem v slovenski pravni red prenaša več evropskih določil, med njimi načela krožnega gospodarstva, onesnaževalec plača in proizvajalčeve razširjene odgovornosti na področju proizvodov in odpadkov.

V sistemu proizvajalčeve razširjene odgovornosti bo zakon postavil nove in zdrave temelje za učinkovit, pregleden in stroškovno optimalen sistem, je prepričan Vizjak. Za vsak masni tok odpadkov namreč določa zgolj eno neprofitno organizacijo, ki bo v imenu proizvajalcev iskala najugodnejše ponudnike obdelave odpadkov. Lastniki te organizacije so lahko le podjetja, ki proizvajajo proizvode, za katere velja proizvajalčeva razširjena odgovornost.

Do te rešitve, ki naj bi med drugim odpravila težave kopičenja odpadne embalaže pri komunalah zaradi neprevzemanja s strani družb za ravnanje z odpadno embalažo, so bili v preteklosti kritični na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). S tem namreč podjetja izgubljajo možnost izbire izvajalca ravnanja z odpadno embalažo na industrijskem dvorišču, kar po njihovem pomeni kolaps vzpostavljenega in dobro delujočega sistema.

V skladu z zakonom morajo proizvajalci sicer pokriti stroške zbiranja, prevoza in obdelave odpadkov iz svojih proizvodov, tudi kadar je zbiranje teh odpadkov določeno kot obvezna občinska gospodarska javna služba. Vizjak je v preteklosti ocenjeval, da bi zaradi tega določila lahko prišlo do znižanja stroškov na položnicah, s katerimi občani plačujejo odvoz in ravnanje z odpadki.

Zakon med drugim določa tudi ukrepe za preprečevanje ali zmanjševanje nastajanja odpadkov, spodbuja k zmanjševanju škodljivih vplivov nastalih odpadkov ter uveljavlja določila za zmanjševanje celotnega vpliva uporabe virov.

Med novostmi zakona je tudi ureditev ukrepanja v primeru čezmerne obremenitve okolja zaradi odstopa od pravil ravnanja. Tak primer je denimo odlaganje komunalnega blata na vodovarstvenih območjih. Prenovljena je ureditev postopkov presoje vplivov na okolje in izdaje okoljevarstvenih dovoljenj, natančneje pa je določena tudi vloga mnenjedajalcev in javnosti v tem postopku. Na GZS so pri tem v preteklosti svarili pred uvajanjem novih birokratskih ovir.

Poslanska skupina Levica je sicer v zakon z dopolnili želela vnesti izenačitev mejnih vrednosti izpustov za sosežig in sežig odpadkov, iz njega pa umakniti povračilo dela posrednih stroškov emisij podjetjem iz podnebnega sklada. Državni zbor nobene od teh rešitev danes ni podprl. Prav tako poslanci niso prikimali predlagani rešitvi poslanske skupine nepovezanih poslancev o sanaciji v preteklosti onesnaženih območij po Sloveniji.

Državni zbor je najprej glasoval o posamičnih dopolnilih v okviru druge obravnave predloga zakona, nato pa še isti dan dodal tretjo obravnavo in s tem zakon dokončno potrdil.

Nekatere opozicijske poslanske skupine so sicer v postopku sprejemanja zakona v državnem zboru opozarjale na problematičnost postopka. Koalicijske poslanske skupine so namreč k predlogu vložile več kot 150 predlogov dopolnil, zaradi česar je del opozicije pozival k umiku predloga in pripravi novega konsistentnega besedila. Prav tako so bili v opoziciji kritični do ministra Vizjaka, češ da je pripravo zakonodaje zaupal zunanjemu izvajalcu.