Znižanje pokojnin, ki ga je prinesel zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), “je začasni ukrep”. Tako so še v ponedeljek trdili na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz).
Ker v zakonu člena, ki bi to določal, ni oziroma ga nismo našli, smo Zpiz zaprosili, ali lahko svojo trditev podkrepijo s konkretno navedbo člena, v katerem to piše. “Vaše ugotovitve o trajanju negativne uskladitve pokojnin so pravilne – nikjer v ZUJF ni zapisanega roka prenehanja trajanja teh ukrepov,” so nam na Zpizu včeraj tudi uradno potrdili.
Rezi v 23 tisoč pokojnin tako niso omejeni recimo na krizna leta 2012, 2013 in 2014 ali pa na čas, dokler se gospodarska rast ne dvigne nad 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda, kot velja na nekatere druge varčevalne ukrepe.
Zavod bo tako moral “ta člen uresničevati do njegove spremembe oziroma ukinitve”, so dodali na Zpizu.
Po razliko ne v tujino
Upokojenci, ki so del delovne dobe oddelali v republikah nekdanje Jugoslavije in jim je megavarčevalni zakon prav s 143. členom znižal del pokojnine (takih je okoli osem tisoč), razlike prav tako ne morejo zahtevati od pokojninskih blagajn bivših republik, zdaj samostojnih držav.
“Upravičenci, ki imajo z odločbo priznane pravice tudi za dobo, dopolnjeno v republikah nekdanje SFRJ, namreč niso ostali brez pokojnin, pokojnine so se jim le uskladile z ZUJF,” so utemeljevali pri pokojninski blagajni.
So pa vse pokojninske blagajne držav bivše Jugoslavije, s katerimi ima Slovenija sklenjene sporazume, “obvestili o uveljavitvi ZUJF in negativni uskladitvi pokojnin, ki jo ta določa”.
V Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus), ki pripravlja utemeljitev za vložitev ustavne presoje posegov v pokojnine, pa so povedali, da se jim je oglasilo precej pravnih strokovnjakov, tudi nekaj članov, ki so jim svojo pravno pomoč ponudili kar brezplačno.
“Vsake tri dni se ta skupina pravnikov zdaj sestaja ter dopolnjuje in analizira podatke,” je povedal Anton Donko, podpredsednik Zdusa. Kdo od znanih ustavnih pravnikov je v skupini, še ni želel razkriti.
Dvom o ustavnem sodišču
Pri dolgotrajnih pravicah, med katere gotovo spadajo pokojnine, vsak poseg v pridobljene pravice ni mogoče že takoj označiti za protiustavnega, je opozoril ustavni pravnik Lojze Ude.
“Če je poseganje tako selektivno, kot sta si ga vlada in parlament dovolila pri pokojninah, pa gre za diskriminacijo in je vsak tak poseg evidentno protiustaven,” je dodal.
Po njegovem mnenju so bile skupine upokojencev, pri katerih so bili narejeni rezi, določene z “nekimi ideološkimi merili”.
O tem, da bo to prepoznalo tudi ustavno sodišče, pa Ude po zadnjih dogodkih dvomi.
“Ker ustavni sodniki do odločitve o ustavnosti prisilnega upokojevanja zakona v tem delu niso zadržali, jim ne zaupam več,” je dejal.
Sta pa stranki SD in PS v državni zbor vložili predlog novele ZUJF, ki vrača pravice do pokojnin iz proračuna in letni dodatek. V SDS, SLS in NSi menijo, da korekcije niso potrebne, v Listi Virant in Desusu pa, da so določeni popravki vendarle nujni.