Pokojninska reforma nima skoraj nobenega zaveznika. Odločno proti so sindikati, predstavniki upokojencev in študenti.

Ustrašil se je že Janša
Sindikati so napovedali, da bodo šli na barikade. Sociolog Matej Makarovič meni, da je prav mogoče, da bi vlado od reforme odvrnile že napovedane množične demonstracije. "Ne smemo pozabiti, da so delovanje sindikatov močno okrnila že reformna prizadevanja prejšnje Janševe vlade, medtem ko se je zdajšnja v nasprotju s prejšnjo že pokazala kot veliko manj odločna in enotna pri ključnih vprašanjih," opozarja Makarovič.

Podpisi mala malica
Če demonstracije ne bodo zalegle, so sindikati že napovedali referendum. Predsednik vlade Borut Pahor zagotavlja, da bo vlada zakon sprejela po koncu javne razprave 27. maja. Če bi čez parlament šel v enem branju, bi bil referendum lahko že jeseni. Makarovič je prepričan, da z zbiranjem zahtevanih 40 tisoč podpisov sindikati ne bodo imeli težav.

Izziv upokojenci
"Anketa je za populacijo bistveno bolj reprezentativna kot referendum. Ključno pri referendumih ni, koliko odstotkov jih je za in koliko proti, ampak kdo sploh pride," opozarja Zenel Batagelj iz Valicona. "Vsekakor bo tako za sindikate kot vlado izziv, kako ustrezno nagovoriti upokojence," meni Makarovič. Ti se namreč volitev in referendumov najbolj redno udeležujejo. Kaže pa, da bo imela vlada težko delo. Predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak pravi, da je predlog zakona nesprejemljiv. Stališče zveze pa bi, če bi se referendum zgodil, sprejel upravni odbor.

Večina bo s sindikati
"Mnenje upokojencev je zelo pomembno, glavni odgovor, če bo referendum, pa bo organiziranost sindikatov," meni Batagelj. Makarovič je prepričan, da bo večina aktivne populacije glasovala skladno s stališči sindikatov. "Čeprav je podaljševanje delovne dobe praktično nujno, bo imela velika večina ljudi občutek, da jim to zgolj škodi – perspektiva več delati za nižjo pokojnino gotovo ni nekaj, kar bi povprečni državljan zlahka podprl," pojasnjuje Makarovič.

Reforma je za mlade
Predsednica Študentske organizacije Slovenije Katja Šoba pravi, da je "pokojninska reforma preostra". Že marca so podprli sindikate. Čeprav bodo učinke pokojninske reforme najbolj občutili tisti, ki so zdaj mladi, pa Makarovič ne pričakuje, da bodo drli na referendum. "Njihova volilna udeležba je že tradicionalno nižja in dvomim, da bi bilo tokrat dramatično drugače. Poleg tega obstaja v javnosti napačen vtis, da je pokojninska reforma predvsem nekaj, kar zadeva starejše," ocenjuje Makarovič.

Proti tudi volilci trojčka
"Ko gre za varovanje lastnega interesa, strankarske simpatije igrajo majhno vlogo. Če bo sindikatom uspelo prepričati volilce, da gre za njihove lastne, osebne usode, bodo strankarske simpatije – na primer do strank vladajoče koalicije – sekundarnega pomena," trdi Makarovič.

Kaj o novi reformi menijo stari ministri?

Marjeta Cotman, ministrica za delo v Janševi vladi (2006–2008)
Pri pokojninski reformi vidim napako, da dlje delajo tisti, ki že dosežejo 40 let delovne dobe. Mislim, da bi se morala tudi starost prilagoditi delovni dobi. To je zadosten dejavnik, ki izčrpa človeka. Po drugi strani bi ženskam pustila olajšave za otroke, ker mi smo država Evropske unije, v kateri največ žensk dela. Višji odstotek je le na Švedskem, a tam ženske delajo po štiri ure na dan in ne polni delovni čas. Če želimo izboljšati demografsko sliko, bi pozitivno diskriminacijo pustila pri ženskah, ker pri nas dela več žensk in so bolj obremenjene.

Socialnega dialoga ni. En mesec javne razprave je absolutno premalo, ker je to reforma, s katero bomo prizadeli mlajše in zdajšnje generacije, povzroči lahko predčasno upokojevanje tistih, ki so pred upokojitvijo.

Vlado Dimovski, minister za delo v Drnovškovi (2000–2002) in Ropovi vladi (2002–2004)
Stališča so zelo različna, zato menim, da dogovora še ne bo kmalu. Bi bilo pa za razmere v Sloveniji pomembno, da bi dosegli socialni konsenz – kot minister ne bi nikoli sprejel dogovora, ki ga ne bi imel. Ne vem sicer, koliko je dejansko želje po dogovarjanju. So pa to tako občutljive stvari, da jih s preglasovanjem ali odnosom moči ne bi veljalo sprejemati. Dogovor je možen, če so vse tri strani pripravljene na pogovor. Je bilo pa že v času te vlade narejenih dosti napak pri socialnem dialogu, ker je vlada enkrat podprla ene, drugič druge. V vsakem primeru bi svetoval postopnost sprejemanja sprememb pri upokojevanju. Sčasoma pa se bomo morali približati evropskim standardom, a to je možno le, ko bomo spremenili tudi tip in strukturo industrije oziroma gospodarstva. Dokler imamo tradicionalen tip gospodarstva, to ni možno. Pokojninski sistem je le eden od sistemov.

Janez Drobnič, minister za delo v Janševi vladi (2004–2006)
Še vedno trdim, da morajo biti spremembe pokojninske zakonodaje sestavni del celostnih reform – trga dela, gospodarstva, pravosodja in financ. Ključ je obvezno pokojninsko zavarovanje; prostovoljni zasebni skladi so se v svetu izkazali za nezanesljive in preveč špekulativne. Prisiljevanje starih delavcev, zlasti proizvodnih, v podaljševanje delovne dobe do 65. leta ali dlje je nepotrebno in krivično, saj sankcionira tiste, ki so zgodaj začeli delati. Za zagotovitev vzdržnosti pokojninske blagajne in medgeneracijsko solidarnost je ključno, da mladi vstopajo v zaposlitev pred 24. letom starosti (zato je bila uvedena bolonjska reforma), red pri vplačilih in očiščenje pokojninskega portfelja odlivov, ki nimajo podlag v zavarovalnih prispevkih. Ob doslednem upoštevanju 40-letne delovne dobe in zgornjih ukrepih lahko pričakujemo vzdržnost blagajne za naslednjih 15 let brez groženj o podaljševanju starosti za upokojitev. Mar ni bolje, da pospešimo zaposlovanje mladih med 20. in 30. letom starosti kot pa tistih med 60. in 70.?