Statistika glede vektorskih cepiv govori o tem, da so mlajše ženske bolj izpostavljene stranskim učinkom kot ostali. Številne države so zato postavile starostno mejo glede cepljenja s cepivi Janssen in AstraZeneca na 50 let ali celo več, medtem ko v Sloveniji stroka tega ni storila. 

Štrukelj: Ni šlo za strokovno napako

Šele po smrti 20-letnice po cepljenju se je strokovna skupina odločila, da cepljenje z Janssnom prekine. Ali je šlo za strokovno napako, da so cepljenje mlajših z vektorskimi cepivi sploh dovolili? Kot je na današnji novinarski konferenci ocenil Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo, temu ni tako, seveda pa bo treba počakati na ugotovitve komisije, je dodal. Cepljenih je že blizu milijarde ljudi, strokovnjaki se še vedno učijo. Število smrti zaradi stranskih učinkov po cepljenju je po njegovi oceni relativno nizko - eden na sto, dvesto tisoč. Ponazoril je tudi, koliko smrti v Veliki Britaniji beležijo zaradi vsem poznanega in pogosto uporabljenega zdravila, kot je aspirin. 

Postopki glede suma smrti po cepljenju so stekli

Kaj se bo torej zgodilo s cepljenjem s cepivom Janssen, še ni znano. Kot je povedal minister za zdravje Janez Poklukar, bo odločitev sprejela stroka v okviru strokovne skupine za cepljenje. Poudaril pa je, da so vsa cepiva na ravni EU sprejeta za starejše od 18 let (nekatera, denimo Pfizer, tudi za mlajše).

"Kar se tiče zapleta oziroma suma zapleta po cepljenju s težkim potekom, so postopki stekli, čakamo, da vse inštitucije opravijo omenjen pregled neželenega dogodka in podajo poročilo, na podlagi katerega bomo sprejemali odločitve," je povedal. Tega si želijo čim prej, a je treba dovoliti, da bo skupina brez pritiskov prišla do pravih zaključkov.

Poklukar vztrajno zanika, da so bili cepljeni z Janssnom v prednosti

Pojavili so se tudi očitki, da je vlada z odlokom, s katerim so cepljeni z Janssnom že takoj po cepljenju prejeli kodo QR, v nasprotju z ostalimi cepivi, kjer so kodo pridobili šele po drugem odmerku. Po cepljenju z Janssnom namreč za polno cepljenje šteje le en odmerek, pri drugih cepivih pa dva. V času, ko so ljudje čakali na drugi odmerek, so se morali še vedno samoplačniško testirati, medtem ko je pri Janssnu zaščita veljala takoj. V obeh primerih koda QR velja takoj po polnem cepljenju. "Ta odlok je bil administrativen, da nadalje nimajo več s testiranjem povezanih stroškov," je priznal Poklukar, a zatrdil, da Janssna niso favorizirali, čeprav so morali tisti, ki so se odločili za druga cepiva, testirati vsaj tri tedne dlje. 

"Dejstvo je, da se je s tem, ko se je tudi tistim, ki se morajo dvakrat cepiti, smo skrajšali čas testiranja, s tem ko so z drugim odmerkom dobili QR kodo. Se pravi smo izenačili število oziroma jih oprostili praktično enakega finančnega bremena kot pri cepivu Janssen," je pri svojem po številnih novinarskih vprašanjih vztrajal Poklukar.

dezurni@styria-media.si