Posebno težak primer sistematičnega kršenja temeljnih človekovih pravic v času nekdanje Jugoslavije je bila uporaba strelnega orožja pri nezakonitem prehodu meje in posledično tudi takojšnje usmrtitve prebežnikov na tako imenovanem slovenskem berlinskem zidu, je zapisano na začetku poziva.
V nadaljevanju podpisniki poudarijo, da je kandidat za predsednika vrhovnega sodišča Branko Masleša javno izjavil, da je sodeloval kot preiskovalni sodnik pri ogledu trupla nezakonitega prebežnika meje, ki je bil ustreljen v hrbet in je obležal na italijanski strani.
Gospoda predsednika DZ-ja pozivamo, da zagotovi odgovore Masleše na naslednja vprašanja:
1. Kakšen je bil konkreten epilog dogodka, ki ste mu prisostvovali?
2. Kakšni postopki so bili sproženi zoper vojaka, ki je omenjeno osebo ubil, in zoper njegove nadrejene?
3. Kako in pred katerimi sodišči je bil ta primer zaključen?
4. V primeru, da o tem ne veste nič, vas sprašujemo, ali ste po takrat veljavnih predpisih kot državljan in ne le kot preiskovalni sodnik prijavili kaznivo dejanje umora in komu ste ga prijavili?
"Zahtevamo odgovore"
Poudarimo, da je začasna predsednica vrhovnega sodišča pred kratkim izjavila, da so bile na občni seji vrhovnih sodnikov razjasnjene vse dileme okoli ravnanj kandidata za predsednika vrhovnega sodišča v preteklosti. Tudi minister za pravosodje Aleš Zalar je zatrdil, da je pregledal vso potrebno dokumentacijo in da ravnanja kandidata v preteklosti niso sporna.
Po javno znanih podatkih je bil nezakoniti prestop meje pravno kvalificiran kot prekršek, zaradi katerega je bila predpisana denarna ali krajša zaporna kazen. Takrat veljavna zakonodaja je nelegalni prestop meje kvalificirala kot kaznivo dejanje le v primerih organiziranih nelegalnih prestopov meje, ki so imeli namen rušenja takratne ustavne ureditve, nadaljujejo podpisniki apela.
V zvezi z navedenim Gantarja pozivajo, naj zagotovi odgovore začasne predsednice vrhovnega sodišča, ministra za pravosodje in kandidata na naslednji vprašanji:
1. Kateri javno objavljeni predpis iz tistega časa je nekdanji jugoslovanski vojski dovoljeval streljanje na ilegalne prebežnike meje?
2. Kakšno vlogo so pri tem po javno objavljenih predpisih imeli takratni preiskovalni sodniki ali tožilci in kakšne so bile njihove naloge?
"Imenovanje bi povzročilo nezaupanje"
Dokler javnost ne prejme popolnih odgovorov na vsa navedena vprašanja, menimo, da pomisleki, ki se pojavljajo ob izvolitvi predsednika vrhovnega sodišča, za javnost niso dovolj razčiščeni. Imenovanje bi povzročilo globoko nezaupanje v institut predsednika vrhovnega sodišča kot visoke sodne oblasti v Republiki Sloveniji, sklenejo.
Med podpisniki apela so med drugim Janez Bernik, Niko Grafenauer, Tone Jerovšek, Janko Kos, Žarko Petan, Vasko Simoniti, Ivan Janez Štuhec, Lovro Šturm in še mnogi drugi.