Okoli daril za učitelje je zadnja leta ogromno prerekanj. Vse več je takih, ki menijo, da imajo učitelji tako ali tako predobre plače, preugodne urnike in preveč počitnic in da torej ni nobenega razloga, da bi jih povrhu vsega še obdarovali. Potem so tukaj tisti, ki vedo, da učiteljici ali učitelju z njihovim otrokom zadnje šolsko leto ni bilo lahko, in se z darilom poskušajo odkupiti za vedenje svojega otroka. In tu so še starši, ki menijo, da je treba učitelje obdarovati, ker tako veleva tradicija, ali pa se z darilom pač hočejo izkazati.

Zahvala. Vse to so napačni razlogi. Učiteljeva plača nima nič s tem, ali naj dobi darilo, prav tako se z darilom ni mogoče odkupiti. Preživeto je razmišljanje, da je učitelja treba obdariti, ker tako veleva navada. Učitelji, s katerimi sem govorila te dni, so povedali, da jim je ob darilih, ki presegajo simbolno vrednost, neprijetno. Če smo z delom učitelja zadovoljni, če je našemu otroku v šoli prijetno, je prav, da se zahvalimo, da učitelja pohvalimo. Za to niso potrebna velika darila. Vsak je rad pohvaljen za svoje delo. Zaradi voščilnice, šopka, čokoladice ... nihče od učiteljev ne bo nič bogatejši, bo pa srečnejši, ker smo opazili dobro opravljeno delo. Še boljše je, če zahvalo in pohvalo izrazijo otroci, saj bistvo odnosa je učenec – učitelj. In če otroci z odnosom z učiteljem niso bili zadovoljni? Potem ne tvegajmo s svetohlinstvom. Otrok je zrcalo staršev.