"To ni tehnična ovira, to je smrtna past," o žici, ki jo postavljajo na obrežju reke Kolpe, ki naj bi služila preusmeritvi beguncev na mejne prehode, pravi Nataša Letig Žagar iz Turistično-športnega društva Kostel. "Nivo reke Kolpe je zdaj nizek, ob deževju lahko Kolpa naraste tudi za pet metrov, vejevje in debla se bodo takrat zapletla v to žico in jo potegnila v strugo. Si predstavljate, da ste kopalec, kaj se vam lahko zgodi, če se v reki zapletete v tako žico z rezili?" se sprašuj Letig Žagarjeva. 

"Si predstavljate muke, v katerih so umrle?"

"Grozno se počutim že tri tedne, ni prijetno živeti ob žici. Vsak dan sem na trdnih, kdaj se bo komu kaj zgodilo, kdaj se bo poškodoval kak otrok. Težko je tudi vsakodnevno gledati živali, ki v hudih mukah umirajo v žici," pravi Tine Lindič, lastnik kampa v Radencih. V zadnjih dnevih so v žici poginile že štiri košute. 

"Niti b od begunca"

"Niti b od begunca, prav nobenega begunca še nismo videli tukaj. Jih tudi ne bo, reka je pregloboka, na hrvaški strani pa je visok kanjon. Tudi, če bi kakšen begunec prišel tukaj mimo, bi, ko bo prečkal Kolpo, bil na slovenski strani. Če pride na našo stran pa smo mu dolžni ponuditi zatočišče ali pa bomo pač te begunce porivali nazaj v reko?" se sprašuje Lindič. 

"Strel v obe koleni"

Poleg nevarnosti za ljudi in živali je žica "strel v obe koleni" tudi za tamkajšni turizem. Domača društva in organizacije, ki so ene najbolj dejavnih in entuzijastičnih v državi bodo morala svoje delovanje okrniti in prilagoditi žici. 

Zakon v ustavno presojo

"Vojska je ob Kolpi doslej postavila okoli 30 kilometrov ograje, ob zgornjem toku žico polagajo še naprej," razlaga direktor črnomaljskega Razvojno-izobraževalnega centra Peter Črnič, eden od pobudnikov zahteve za presojo ustavnosti oziroma zakonitosti dela zakona o nadzoru državne meje. Gre za zakon, ki vladi omogoča postavitev žične ograje. 

"Prišli so in začeli postavljati"

"Ograjo z rezili na območju Pokolpja postavljajo brez soglasja lastnikov zemljišč," razlaga Črnič. "Policija nam je poslala obvestilo, da bodo postavili tehnične prepreke in o tem se je to kmalu uresničilo, prišli so na dvorišče in začeli postavljati," razlaga Tončka Benetič, ki ima ob Kolpi kopališče. "Ne vem, če kdo ve, kdaj bo to odstranjeno, morda v par letih, spomladi gotovo ne.  Da bi videli kakšnega begunca? Ne. Nihče ne hodi tukaj," dodaja.

Je ograjevanje kršitev ustave?

Civilna iniciativa je zahtevo za presojo ustavnosti  s predlogom, da jo vloži na ustavno sodišče, naslovili na varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer. Ograjevanje države pomeni omejevanje pravice do svobode gibanja in lastninske pravice ter odvzem pravice do uživanja vodnega javnega dobrega, kar pomeni tudi kršitev ustave in zakona o vodah, so zapisali v zahtevi. 

Če bi denar namenili razvojnim projektom, bi naredili veliko več

Bela krajina je ena najmanj razvitih slovenskih območij s približno 20-odstotno brezposelnostjo, hkrati pa jo tare slaba prometna povezanost z drugimi deli države. "Če bi denar namenjen žici namenili razvojnim projektom v dolini Kolpe bi za varovanje meje naredili veliko več," poudarjajo pobudniki peticije Žica ob Kolpi-MI SMO PROTI, ki jo je do petka podpisalo tri tisoč ljudi. "Zaradi geografskih značilnosti terena bo mogoče nekaj manjših skupin ljudi ilegalno prečkalo mejo tudi pri nas. Vendar so tudi oni samo ljudje. In obstajajo drugačni načini, da se te ljudi usmeri na mejne prehode. Žica ni rešitev oziroma je najslabša možna rešitev. Zato prosimo za vaš podpis in podporo," so še zapisali. 

sergeja.hadner@zurnal24.si