Vodja konzularnega sektorja na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve Andrej Šter je potrdil, da kitajska helikopterska ekipa, okrepljena s članom odprave, danes pogrešanih alpinistov ni našla. "Danes so opravili let že preko reke, nad delom ledenika, kjer smo upali, da bosta," je današnjo reševalno akcijo opisal Šter.

Zadnjič sta se pogrešana alpinista preko SMS sporočila oglasila 5. julija, zato zdaj poskušajo pridobiti lokacijo zadnjih poslanih sporočil. Kitajska pa je zagotovila, da bo helikoptersko reševanje še potekalo. Po nekaterih ocenah naj bi imela možnost preživetja še kakšen teden.

Slovenska alpinista Aleš Holc in Peter Mežnar sta pogrešana od 15. julija. Predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik pojasnjuje, da ni neobičajno, da se planinci vrnejo v bazni tabor dan ali dva kasneje, kot je bilo načrtovano: "Vseeno smo že prvi dan po prejemu obvestila začeli z izvajanjem aktivnosti povezanih z reševanjem“.

Brez hrane lahko zdržita dolgo

Vrhunski alpinist Andrej Štremfelj je pojasnil, da sta imela v načrtu desetdnevni vzpon, hrane naj bi zato imela za okoli 12 dni. Ker je na ledeniku sneg in tekoča voda, pa težav z vodo ne bi smela imeti, ocenjuje Štremfelj: "Samo z vodo in brez hrane pa trenirani organizmi, ki so psihološko dobro pripravljeni, brez hrane zdržijo precej dolgo.“

Na današnji tiskovni konferenci Planinske zveze Slovenije so večkrat izpostavili, da gre za težavno območje, saj je zelo odročno in nepoznano. "Če bi bilo to reševanje v Pakistanu in Nepalu, ne bi bilo vprašanj v povezavi z logistiko, tam poznamo območja. Tukaj pa gre za ekstrem,“ je težavnost reševanja ocenil Rotovnik.

Štremfelj še dodaja, da se alpinisti zavedajo, da gre za območje, kjer helikopterji niso pogosti. Vprašanje je, če vesta, da ju kdo išče: "V takih situacijah je takšno tveganje le še dodatna motivacija in previdnost.“ 

Kronologija iskalno-reševalne akcije

5. julij (sobota): zadnje SMS-sporočilo preko satelitskega telefona od Holca, da čakata na ugodne razmere. Ženama sporočita, da se bosta ponovno javila ob prihodu v bazo, ker je baterija njunega satelitskega telefona že precej spraznjena.

14. julij (ponedeljek): Mežnarjeva soproga pokliče na PZS in pove, da se jim zdi nenavadno, ker se alpinista nista javila. Glede na zahtevnost območja plezanja bi bil dan ali dva zamude ob vrnitvi pričakovan, zato je bil sklenjen dogovor, da z iskalnimi aktivnostmi počakajo do torka.

15. julij (torek): ponoven klic Mežnarjeve soproge, da se je javil tudi Bruce, vodja mednarodne odprave in sporočil, da alpinistov še vedno ni na dogovorjenem mestu. 

PZS začne izvajati iskalno reševalno akcijo, povežejo se z zunanjim ministrstvom in preko njih vzpostavijo stik s slovenskim veleposlaništvom v Pekingu. Vzpostavijo stik z  vodjo odprave in obema tujima alpinistoma, ki so v bazi, ter tudi z Brucovo ženo, ki poda informacijo, da je verjeten vzrok, da nista prišla do baze narasla reka, ki preprečuje prehod na drugo stran.

Preverjali so možnost za določitev njune lokacije preko satelitskega telefona. Posvetovali so se z nekaterimi zelo izkušenimi alpinisti. Veleposlaništvo v Pekingu je podalo uradno diplomatsko noto za možnost reševanja s helikopterjem.

Vzpostavili so stik z alpinistom, ki je odhajal na drugo odpravo in pomaga preko lokalnih omrežji mobilnih operaterjev ohranjati stik z ljudmi na terenu in Slovenijo, saj neposredni telefonski klici niso možni. 

16. julij (sreda):  PZS rezervira določeno vsoto finančnih sredstev za takojšnje kritje stroškov morebitnega reševanja in preveri možnosti takojšnjega nakazila finančnih sredstev na določene transakcijske račune na Kitajskem. Finančna sredstva za reševanje rezervira tudi Planinsko društvo Kamnik. 

Ostali člani odprave gredo pogledat področje kjer se naj bi alpinista gibala in ugotovijo, da zaradi visoke vode to ni možno.

17. julij (četrtek): Ostali člani odprave ponovno pregledajo področje, kjer se naj bi alpinista gibala in ugotovijo, da zaradi visoke vode to ni možno. Bojijo se, da se tudi sami ne bodo mogli rešiti iz območja.

18. julij (petek): Dobijo obvestilo, da so pogrešana alpinista našli na vzpetini sredi reke. Stečejo aktivnosti za zagotovitev helikopterskega reševanja.

19. julij (sobota):  Informacija, da sta najdena, se izkaže za napačno. Za pomoč se obrnejo tudi na urad predsednika. 

FAO (Foreign Affairs Office) odobri helikoptrsko reševanje.  Poteka usklajevanje in reševanje logističnih težav glede helikopterja, saj je področje preveč oddaljeno od zadnje helikopterske baze. Predstavnik turistične agencije, ki je organizirala logistični del odprave, je prispel do baznega tabora s kamelami, saj je bil 19. dogovorjen dan za odhod iz baze.

Preverili so tudi možnosti reševanja s profesionalno helikoptersko ekipo Air Zermatt, ki je reševala tudi Tomaža Humarja.

20. julij (nedelja): uraden začetek iskalno-reševalne akcije s helikopterjem kitajske vojske. 

21. julij (ponedeljek): vzpostavijo stik z britanskim in ameriškim veleposlaništvom zaradi zagotavljanja pomoči za ostale člane odprave. Helikopter prileti do pol poti od helikopterske baze in alpinistične baze, kjer se nahajajo ostali trije tuji člani odprave (dva Američana in Anglež).

Air Zermattu pošljejo uradni dopis glede možnosti reševanja.

22. julij (torek): Helikopter pobere člana odprave in se z njim poda proti področju, kamor sta se odpravila pogrešana alpinista. Zaradi visoke temperature in ugotovitve, da bo imel helikopter premalo goriva, prvi polet zaključijo.

Helikopter drugič pobere dva člana odprave in prileti do področja baze odprave, kjer opravijo pregled. Čez sotesko z naraslo vodo helikopter ne poleti.

Predstavniki PZS in vrhunski alpinisti imajo krizni sestanek, na katerem pripravijo nadaljnje strategije izvajanja iskalno-reševalne akcije.

Air Zermatt pa sporoči, da z njihove strani reševanje ni možno in da na tem področju še nikoli niso izvajali reševalnih akcij.