Pogrebnika Boštjana Maleriča iz Črnomlja je sodišče pravnomočno obsodilo, zaradi skrunjenja trupel pa mu je tudi pravnomočno prepovedalo opravljanje dejavnosti.

V okviru svojega pogrebnega podjetja naj bi pogrebnik kar doma hranil človeška trupla, da jih je potem več hkrati prepeljal v Ljubljano v krematorij. Na ta način naj bi se izognil večkratnim potnim stroškom. Žalujočim svojcem naj bi podal kar prazne žare, ki so jih nevede polagali v grobove.

Kot je za oddajo Tarča razkrila dopisnica TV Slovenija Petra Držaj, pa slednji dejavnost opravlja še kar naprej, na občini in Komunali Črnomelj pa za njegovo pravnomočno obsodbo sploh niso vedeli. Po tem ko je novinarka direktorja komunale Črnomelj Sama Kavčiča seznanila z sodbo, pa je ta sicer napovedal, da bodo sodelovanje z njim prekinili. 

Črnomaljski primer v zadnjih dneh sicer ponovno izpostavljajo predvsem javna podjetja, ki nasprotujejo novemu zakonu, ki bi pogrebne storitve prepustila trgu. Robert Martinčič, direktor Javnega podjetja Žale, je na primer izpostavil, da zasebnike najverjetneje ne bo zanimala kakovost, ampak zaslužek "Zasebna podjetja pa ga vlagajo v lasten žep, kar je sicer njihova pravica, ampak to pomni, da mi obnavljamo pokopališča, oni pa si bodo kupili jahto," je še izpostavil Martinčič, ki je ob tem navedel, da bo takšna ekonomija potrošnikom prinesla le zvišanje cen ali pa se bo standard storitev znižal.

• Preberite še: Mestna občina Ljubljana je že napovedala ustavno presojo zakona o pokopališki dejavnosti

Zagovorniki novele pa navajajo, da bo zakon prinesel prosti trg in s tem več izbire, črnomaljski primer pa je le izjema.