Ideja o pogozditvi Sahare je plod Leonarda Ornsteina, celičnega biologa z medicinske fakultete Mount Sinai, ki jo je razvil skupaj s klimatologoma Davidom Rindom in Igorjem Aleinovim iz Nase, piše Science.

Po njihovi zamisli bi lahko z razsoljevalnimi napravami črpali vodo iz okoliških morij in oceana ter jo s pomočjo akvaduktov in črpalk prenesli v notranjost. V tla bi položili cevke, iz katerih bi voda kapljala v korenine, s čimer bi preprečili njeno izhlapevanje in pronicanje.

Na podlagi klimatskih modelov bi drevesa v Sahari to ohladila do osem stopinj, po Ornsteinovih besedah pa bi nasadili drevesa evkalipta, ki lahko prenese visoke temperature, če ima zadostno količino vode. Preproga krošenj bi prav tako povečala količino padavin. Teh bi bilo od 700 do 1.200 milimetrov na leto.

Če bi večino Sahare in osrednje Avstralije prekrivali gozdovi, bi ti na leto vsrkali okoli osem milijard ton ogljikovega dioksida. To pa je tudi skoraj toliko, kot letno proizvede človeštvo. Skladno z njihovo rastjo bi se to lahko nadaljevalo še desetletja.

Lepo, ampak kdo bo plačal?
Raziskovalci se zavedajo, da bi bil tak podvig vse prej kot poceni. Po grobih ocenah bi letni stroški znašali okoli dva bilijona dolarjev. "Vsakršna rešitev klimatskih sprememb mora biti več bilijonov dolarjev vreden projekt. A ključno vprašanje je, kako se ta naložba povrne," pravi Ornstein. Meni, da bi lahko kasneje gozdove uporabili za les in ga uporabili za gorivo za elektrarne na les.

Vendar bi pogozditev lahko imela tudi negativne učinke. Povečana vlaga bi lahko sprožila večje pojavljanje rojev kobilic in preprečila razpihovanje z železom bogatega peska v Atlantik, kjer služi kot hrana za morski živelj.