Borutu Hriberšku, varnostniku, ki je iz trezorja varnostne službe Sintal ukradel okoli milijon evrov, grozi najmanj do pet let zapora. Hriberšek se je sicer policiji sam predal in del denarja ob aretaciji izročil policistom, del pa so ga zasegli nemški policisti.

Tatvina in zatajitev

Poleg velike tatvine bi mu tožilci lahko očitali zatajitev, opozarjajo kazenski pravniki in odvetniki. "Njegovo dejanje dejansko ustreza tudi kaznivemu dejanju zatajitve. Pri tem bi mu moralo tožilstvo dokazati, da naj bi si naklepno prilastil tuj denar, ki mu je bil zaupan v varovanje. Zato mu poleg kazni za veliko tatvino grozi še kazen do dveh let zapora," pojasnjujejo pravniki.

Hriberšek se bo moral tokrat prvič zagovarjati pred sodiščem, prvič ga obravnavajo tudi policisti. Kljub temu pa pravniki dvomijo, da bi bilo to za Hriberška olajševalna okoliščina, ki bi jo sodišče upoštevalo pri odmeri kazni. "Že zaradi velike količine ukradenega denarja je malo verjetno, da bi dobil pogojno kazen," je prepričan eden od dolgoletnih kazenskih sodnikov, ki ne želi biti imenovan.

Predlanskim le ena pogojna

Na ministrstvu za pravosodje (MP) poudarjajo, da lahko sodišče storilce kaznuje pogojno, če jim grozi najmanj tri letna zaporna kazen, kar torej velja tudi za Hriberška. "Sodišče izreče pogojno obsodbo, če glede na osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje, njegovo obnašanje po storjenem kaznivem dejanju in glede na druge okoliščine spozna, da je mogoče pričakovati, da ne bo več ponavljal kaznivih dejanj," dodajajo na MP.

So pa sodišča samo aprila izrekla vsaj dve pogojni kazni za hujše oblike gospodarskega kriminala. Najprej lastniku blejske Sportine Bahtijarju Bajroviću, ki je s ponarejanjem listin pomagal pri oškodovanju Pivovarne Laško za okoli 25 milijonov evrov. Na 18 mesecev pogojne zaporne kazni pa je bila obsojena Branka Gabriel, nekdaj tesna sodelavka šefinje Vegrada Hilde Tovšak. Obe sta priznali, da sta iz blagajne vzajemne pomoči delavcem neupravičeno vzeli okoli 200 tisoč evrov.