DZ je potrdil novelo zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema, s katero se bo potrošnikom zagotovilo večjo dostopnost do posojil. Banka Slovenije bo namreč lahko makrobonitetne ukrepe na področju omejevanja kreditiranja prebivalstva določala tako, da nanje vsakokratna sprememba minimalne plače ne bo več vplivala.
Banka Slovenije je doslej pri makrobonitetnih ukrepih upoštevala zakon o izvršbi in zavarovanju, ki za določitev nujnih življenjskih stroškov uporablja minimalno plačo, kot nujne življenjske stroške pa določa 76 odstotkov bruto minimalne plače. Ker se z vsakokratnim dvigom minimalne plače poveča tudi znesek, ki mora kreditojemalcu ostati na bančnem računu po plačilu obroka kredita, se hkrati pomembno zniža kreditna sposobnost prebivalcev.
V skladu z danes sprejeto novelo zakona se bo to spremenilo. Banka Slovenije bo lahko omejitve glede posojil prilagajala neodvisno od zakona o izvršbi in zavarovanju in neodvisno od sprememb višine minimalne plače. Določila bo torej lahko tudi drugo merilo za presojo zneska, ki mora na mesečni ravni ostati kreditojemalcu. Med možnimi merili je denimo ocena nujnih življenjskih stroškov.
"Zakon je dobronameren"
DZ je novelo zakona sprejel soglasno s 77 glasovi. V razpravi so predstavniki vseh poslanskih skupin soglašali z namero, da bodo posojila za prebivalce bolj dostopna. "Upamo, da bo bančni regulator ravnal razumno in tudi ljudem z nižjimi dohodki pravično presodil njihovo kreditno sposobnost," je dejal Soniboj Knežak (SD).
"Zakon je dobronameren," je menil Jernej Vrtovec (NSi). Spomnil je, da predvsem mladi v sedanji ureditvi, ki velja od leta 2019, nimajo možnosti za najem posojila za nakup stanovanja, zato so prisiljeni v najem, za kar pa lahko mesečno plačujejo več, kot bi znašal obrok posojila.
Čitam in vem , da so se obrestne mere dvignile . In sedaj naj čitam ta idiotizem od naslova . …