"Ljubljansko sodišče je zavrglo tožbo za ničnost pogodbe, ki jo je vložilo državno pravobranilstvo," je povedal direktor mariborske mestne uprave Marko Žula.

"Tožeča stranka ni prava"

Da so v 30-milijonski pogodbi med Mestno občino Maribor in podjetjem Iskra Sistemi elementi korupcije, je konec leta 2012 ugotovila Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) in napovedala, da bo skupaj z državnim pravobranilstvom sprožila postopek za ugotavljanje ničnosti pogodbe. To so tudi storili, tožbo pa je sodišče zdaj zavrglo, ker tožeča stranka ni bila prava: sodišče vztraja, da bi to morala biti KPK, ne pa Republika Slovenija. Na KPK poudarjajo, da "s tem sklepom sodišče ni odločalo vsebinsko" in da bodo državnemu pravobranilstvu predlagali, naj se na odločitev pritoži.

Država se bo pritožila

KPK namreč nima pravne subjektivitete, ker je državni organ, in zato v komisiji menijo, da ne morejo biti samostojna tožeča stranka, temveč je to lahko Republika Slovenija. Na državnem pravobranilstvu so že potrdili, da se bodo pritožili na Višje sodišče v Ljubljani.

Spomnimo: prve radarje v Mariboru so namestili oktobra 2012, izdali pa niso niti ene kazni, ker so razjarjeni Štajerci nekaj radarjev uničili, temu pa so kmalu sledili protesti proti takratnemu mariborskemu županu Francu Kanglerju. Lansko pomlad je Iskra pogodbo z občino prekinila, novi župan Andrej Fištravec pa je radarje izklopil.

Za vsak primer še občina

"Elementi ničnosti so, občina je navedla dodatne dokaze. Menimo, da so ničnostni razlogi ne samo na strani občine, temveč tudi na strani Iskre," je dodal Žula in napovedal vložitev tožbe z njihove strani. Najprej pa mora sklep ljubljanskega sodišča, s katerim je tožbo zavrglo, postati pravnomočen.

Za ničnost si občina prizadeva, da ji ne bi bilo treba plačati odškodnine podjetju Iskra Sistemi, ki je namestilo radarje. To je zahtevalo več kot 250 milijonov evrov odškodnine.