Predlog, da bi izplačilo zdaj zamrznjenih napredovanj prestavili za eno leto, torej s 1. junija letos na 1. junij prihodnje leto, s čimer bi dosegli 50-milijonski prihranek, ostaja. Prav tako ostajata ukinitev dodatka za akademski naziv in znižanje nadomestila za bolniško odsotnost za prvi mesec z 90 odstotkov na 80 odstotkov. Pri dodatku za delovno dobo je vlada sprva predlagala 0,1-odstotno znižanje, po približevalnem predlogu pa bo znižanje 0,2-odstotno.

Progresivno nižanje plač

Približevalni predlog predvideva tudi kompresijo plačne lestvice s štirih na 3,95 odstotka, s čimer bi v šestih mesecih privarčevali 25,2 milijona evrov. To pomeni, da vladna stran upošteva želje nekaterih sindikalnih predstavnikov, da bi se funkcionarjem znižala plača bolj kot javnim uslužbencem. Gre namreč za zmanjšanje razmerij med plačnimi razredi. V srednjem, denimo 30. plačnem razredu, bi se plače znižale za približno 1,4 odstotka, pri najnižjih plačah bi šlo za 0,5-odstotno znižanje, pri najvišjih, denimo ministrskih plačah, pa za 2,89 odstotka.

Nižji regres za malico

Predlog vsebuje tudi manjšo kompenzacijo regresa za letos z rahlim znižanjem regresa za malico, regres za letni dopust pa bi izplačali v skladu s sodnimi odločbami. Znižali bi ga različno po kategorijah, torej progresivno. Z učinkom zmanjšanja regresa za prehrano bi vlada na polletni ravni privarčevala 28,4 milijona evrov.

Dodatnih 26,5 milijona evrov bi vlada privarčevala s prihranki pri materialnih stroških in zamikom investicij.

Predlaga tudi zamrznitev kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.