Kriminalisti policijskega Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) naj bi se v naslednjih šestih mesecih dokončno izselili iz pisarn na Dimičevi ulici v Ljubljani. Te je zanje pri svojem znancu Igorju Juriju Pogačarju najela bivša ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal.

Vlada naj bi po naših informacijah že na četrtkovi seji potrdila predlog naslednika Kresalove Vinka Gorenaka, naj država prekine najemno pogodbo s Pogačarjevim podjetjem Ram Invest. S tem pa zaposlene na NPU, ki trenutno delujejo v Pogačarjevi stavbi, preseli v stavbo na Litostrojsko cesto. Torej tja, kamor je nameraval kriminaliste leta 2007 preseliti že predhodnik Kresalove, minister Dragutin Mate.

"Nič mi ni znano"

Na vladi sicer niso potrdili, da so se v četrtek res dokončno odločili za nepreklicno prekinitev najema poslovnih prostorov pri Pogačarju. Uradno naj bi bila ta odločitev javnosti razkrita sredi tega tedna. “Minister Vinko Gorenak še preverja vso dokumentacijo in nato se bo odločil. Zato ni še nič znanega,” pravijo na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ). Po neuradnih infomacijah naj bi nove pisarne na Litostrojski cesti poleg kriminalistov NPU dobili uslužbenci MNZ, ki imajo zdaj svoje prostore v središču prestolnice.

Na leto menda le dražje

Iz krogov blizu sodelavcem ministra je sicer slišati, da naj bi bil Gorenak že, odkar je postal kandidat za ministra, trdno odločen, da uslužbence NPU čim prej preseli iz Pogačarjeve stavbe. “Vseskozi je veljala ocena, da bi država za prostore na Litostrojski plačala precej manj, kot plačuje za prostore na Dimičevi,” dodajajo viri.

A po prvih izračunih naj bi država za najem prostorov na Litostrojski plačevala približno 500 tisoč evrov na leto več, kot trenutno plačuje za Dimičevo. “Vlada pa je menda kljub temu zavzela stališče, da je to vseeno gospodarnejši posel, saj se bo ta najemnina plačevala državi. Stavba na Litostrojski je namreč v lasti državne družbe DSU. Minister Mate pa jo je dal zgraditi prav za potrebe NPU oziroma MNZ,” še neuradno pojasnjujejo ekonomisti blizu vladi. Računsko sodišče pa je sicer za oba posla, tako Matejevega na Litostrojski kot posla Kresalove na Dimičevi, ugotovilo, da nista bila gospodarna za državo.