Rast cen v Sloveniji je bila v marcu 2020 na letni ravni 0,5-odstotna, na mesečni ravni pa −0,8-odstotna, ugotavljajo na Statističnem uradu Republike Slovenije (SURS).

Letna rast cen je bila po njihovih izračunih v marcu 2020 0,5-odstotna (v marcu 2019 je bila recimo 1,6-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa je bila 1,7-odstotna (enako kot v istem obdobju prejšnjega leta).

Hrana za kar 4,9 odstotka dražja kot lani

Cene storitev so se v enem letu zvišale v povprečju za 1,8 %, cene blaga pa znižale za 0,2 %. "K letni inflaciji v marcu 2020 je največ, 0,7 odstotne točke, prispevala dražja hrana (za kar 4,9 %). Po 0,3 odstotne točke so k inflaciji prispevali dražja oskrba z vodo in razne storitve v zvezi s stanovanjem (za 9,3 %) ter dražje raznovrstno blago in storitve (za 4,0 %)," pojasnjujejo na SURS.

Inflacijo pa so, sodeč po podatkih, na letni ravni blažile nižje cene električne energije. Ta se je v letu dni skupno pocenila za kar 27,6 %. "Dodatne 0,2 odstotne točke so prispevali še cenejši naftni derivati; cene tekočih goriv so se znižale za 7,3 %, cene goriv in maziv pa za 3,0 %," dodajajo. 

Deflacija v marcu predvsem zaradi cenejše električne energije

Kaj je torej vplivalo na marčevsko deflacijo? Na SURS so opazili, da gre to pripisati predvsem nižjim cenam električne energije, plina in drugih goriv – te so k deflaciji prispevale 1,1 odstotne točke. Najbolj se je zaradi vladnega odloka o znižanju cen pocenila električna energija, in sicer za 29,3 %. 

Mesečno inflacijo pa so zvišala dražja oblačila in obutev (za 7,3 % oz. 9,1 %). Prejšnji mesec je bila dražja tudi oskrba z vodo in razne storitve v zvezi s stanovanjem (za 2,4 %), hrana (za 0,4 %) ter druge podražitve.

Domačih pridelkov sadja in zelenjave še ni, pravijo trgovci

Foto: Profimedia Češnja Kako se v krizi znajdejo največji trgovci v Sloveniji? V Lidlu Slovenija pravijo, da kupcem še vedno ponujajo izdelke po ugodni ceni in "tega se držimo tudi v času izredne situacije zaradi izbruha koronavirusa". Vsak teden še naprej pripravljajo ponudbe izdelkov po akcijskih cenah, pri čemer se osredotočajo na izdelke za široko potrošnjo.

Tudi v Mercatorju pravijo, da se generalno cene osnovnih živil niso zvišale, "razen nekaj izdelkov, vendar v vsaki skupini izdelkov kupci najdejo cenovni razpon". Pojasnjujejo pa, da so cene sadja in zelenjave v tem času leta običajno višje, saj je ponudba manjša, povpraševanje večje, domačih pridelkov pa še ni.

Nekateri dobavitelji naj bi cene zvišali še pred prihodom koronavirusa

Da se cene v obdobju koronavirusa v povprečju niso zvišale, pravijo tudi v Sparu. "Izjema pa so izdelki nekaj dobaviteljev, ki pa so povišanje cen teh izdelkov napovedali že konec prejšnjega oziroma začetek letošnjega leta, torej pred prihodom koronavirusa," dodajajo. 

Večje povpraševanje v tem obdobju zaznavajo na oddelkih z oljem, mesom, mlečnimi izdelki, živili z daljšim rokom trajanja (moka, testenine, suha živila) in pri izdelkih osebne higiene, nekoliko zmanjšano povpraševanje pa na oddelku svežih rib in pri dnevno svežem kruhu. 

Cena ostaja enaka, "razen v res izjemnih primerih"

V Hoferju podobno zatrjujejo, da cene njihovih izdelkov v času koronavirusa ostajajo enake, "razen v res izjemnih primerih". Po njihovih opažanjih so kupci v zadnjem mesecu v večji meri posegali po osnovnih živilih, živilih z daljšim rokom trajanja in higienskih pripomočkih. 

"Odkar veljajo omejitve obratovalnega časa v trgovinah beležimo več večjih nakupov, frekventnost nakupov pa se je zmanjšala, kar potrjuje, da naši kupci upoštevajo priporočila varnega nakupovanja," še pravijo. 

Svetovne cene hrane so strmo padle

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) pa je v začetku meseca sporočila, da so se svetovne cene hrane marca občutno znižale, kar pripisujejo zmanjšanemu obsegu povpraševanja zaradi pandemije in skrajno nizkim cenam surove nafte.

Indeks cen hrane, ki zajema mesečno gibanje cen ključnih živil, se je minuli mesec tako na mesečni ravni znižal za 4,3 odstotka. "Zalog hrane je sicer dovolj, le povpraševanje je upadlo," so pojasnili. Čeprav zaradi trenutnih razmer prihaja do logističnih težav in posledično do prekinitev v dobavni verigi hrane, naj to, po njihovem mnenju, ne bi imelo pomembnejšega učinka na svetovni trg hrane. 

Poceni sladkor in drag riž

Najbolj je sicer padel indeks sladkorja, glede na letošnji februar skupno za dobrih 19 odstotkov, sledijo zelenjava in rastlinska olja, katerih indeks je padel za 12 odstotkov, indeks mlečnih izdelkov za tri odstotke, indeks žitaric pa za 1,9 odstotka. Mednarodne cene pšenice naj bi se znižale predvsem zaradi ugodnih obetov.

Napoved FAO za svetovno proizvodnjo pšenice v letu 2020 se je namreč nekoliko spremenila in zdaj znaša 763 milijonov ton – pričakujejo, da jo bo manj kot pričakovano proizvedene v Evropski uniji, Ukrajini in Združenih državah Amerike, več pa v Rusiji, Indiji in Pakistanu. Rahlo, za 0,6 odstotka, se je znižal tudi indeks cen mesa.

Že tretji mesec zapored pa so zaznali podražitev riža – razlog so pripisali zaskrbljenosti, da bi lahko Vietnam omejil izvoz, če bi prihajalo do nadaljnjih težav zaradi koronavirusa.

Generalni direktor FAO Qu Dongyu je voditelje najbolj razvitih držav, združenih v skupino G20, minuli teden pozval, naj zagotovijo, da bo trgovina na ravni kmetijstva tudi v prihodnje igrala svojo pomembno vlogo pri zagotavljanju svetovne prehranske varnosti.

dezurni@zurnal24.si